Se tudi vam zgodi, da se vaš delovni spomin (fokus) zasiči zaradi mentalnega kaosa ali ‘megle’ v glavi? Si mislim, da ga ni junaka, ki tega ni še nikoli doživel. Mislim si tudi, da se nam to vse pogosteje dogaja, saj smo postali bolj mentalni (in vse manj telesni).
Zato si verjetno vsi (vsaj občasno) zaželimo, da bi imeli laserski fokus in kristalno čisto mentalno jasnost. Tako bi z lahkoto opravili vse svoje naloge in obveznosti.
Zato sem pripravila devet nasvetov, ki nam to zagotovo omogočijo, če se jih bomo držali.
Ključni besedi ali vodili sta preprostost in poenostavljanje.
Vse se začne pri ciljih. Če jih nimamo ali jih ne poznamo, smo odprti za vse potencialne smeri in vaba za bleščeče skušnjave. Saj bo naš fokus razpršen, posledično pa tudi naši dosežki in zadovoljstvo. To vodi v vrtenje v začaranem krogu.
A to lahko vsak hip ustavimo, da jasno ozavestimo kaj želimo in nastavimo kompas na te najpomembnejše konkretne cilje. (Pozor – ne sme pa jih biti preveč naenkrat, sicer se lahko znova zgubimo!)
V skladu s temi cilji nato načrtujemo vsako aktivnost, dan, teden, mesec, leto in več let naprej. Seveda to ne pomeni, da si znotraj tega časa ne vgradimo tudi odmorov ali sproščenega časa brez obveznosti. A zagotovo dobro vemo, da če se ne organiziramo in si ne damo v urnik, se bolj malo zgodi samo od sebe. Sploh dolgoročnejši dosežki, ki so lahko le plod naše redne usmerjene aktivnost. To je tudi glavna skrivnost vseh uspešnih ljudi – da so izrazito ciljno usmerjeni!
Cilje pregledujmo vsakodnevno in načrtujmo potrebne aktivnosti, da jih dosežemo.
Dejstvo je, da začetek vsake kreativne naloge zbudi v nas nekaj kaotičnosti. Vse sestavine imamo v grobem ‘nametane’ pred sabo (ali pa jih moramo še celo pridobiti) in iz njih moramo ustvariti želeni rezultat.
Zato nam olajša, da si ideje, korake, obveznosti ali druge sezname zapišemo. Idealno je, da jih strukturiramo v obliki miselnih vzorcev. Tako bo naloga pridobila na preglednosti in naši možgani bodo lažje zagrizli vanjo.
Zabeležki morajo biti faktografski – minimalistični in pregledni (sicer se znova lahko zgubimo v gori zapiskov). Če tega še nismo vajeni, nam verjetno sprva še ne bo šlo gladko. Zato lahko najprej sproščeno zlijemo misli na papir in jih šele v naslednjem koraku oklestimo.
Prostor, ki nas obdaja, nas lahko podpira ali ovira. Preveč nakopičenih predmetov okoli nas predstavlja več dražljajev za naš um. Verjetno poznamo skandinavski minimalizem, ki omogoča lahkotnejše in učinkovito življenje, ko že strukura postavitve predmetov v prostoru podpira cilje posameznika ali družine. Omogoča nam časovni prihranek z boljšo dostopnostjo pripomočkov, saj nam ni potrebno iskati stvari in se prebijati skozi goro krame. Zaradi večje preglednosti nam omogoča tudi večjo mentalno jasnost.
Zaščitna hrana za naše možgane preprečuje tudi možgansko meglo. To je hrana bogata z omega 3 maščobami (kot so losos in ostale ribe, oreščki in semena). Tudi jajca in jogurt so odlični. Prav tako sveže sadje in zelenjava v barvah vse mavrice ohranjajo naš um oster in pozorn. Enako velja za živila bogata s probiotiki, kot so jogurt, kefir, kislo zelje…. Na srečo je blagodejna za naš fokus tudi črna čokolada.
Predvsem pa je ključ v zmernem uživanju in ne prenajedanju. Nadzirati pa moramo tudi vnos sladkorja. Večje količine (prečiščenega) sladkorja povzročajo inzulinsko nihanje in povečujejo lakoto med obroki. Vse to ustvarja začaran krog in željo po še več sladke hrane.
Ker so možgani kot spužva, morajo biti skozi ves dan hidrirani, da lahko elektrokemične reakcije delujejo optimalno. Zato moramo spiti tudi dovolj vode glede na našo težo.
Odvisnosti so pogosto razlog za odlašanje z bolj kreativnimi nalogami. Saj se vzrok za odvisnost navadno skriva v omejujočem prepričanju, ki nas sabotira, da bi sledili svojim ciljem. Zato moramo čim prej prekiniti to samosabotažo. A odvisnost je še bolj železna srajca od navade, zato najlažje začnemo z majhnimi koraki in malimi obljubami sebi.
Odvistnosti pa ustvarjajo tudi umsko meglo, ker nas puščajo v kaosu neopravljenih pomembnih nalog. Hkrati pa že same substance ustvarjajo kemično odvisnost, ker nam pretirano stimulirajo um, nas otopijo in povročajo nihanje razpoloženja. To so najpogosteje, kava, pocesirana ali hitra hrana, alkohol, droge.
Zato moramo te stimulanse začeti omejevati, zmanjševati in po potrebi ukiniti. Za začetek pa bo dovolj, da le nekaj minut počakamo, preden zaužijemo katerega od stimulansov.
Tudi vsebine (kot vemo dandanes prevladujejo digitalne) so odlična motnja, ki nas odvračajo od zaključevanja pravih nalog. Še posebej nizkokakovostne vsebine nam mašijo um z nepotrebnimi informacijami. Digitalna tehnologija ponuja tudi ogromno dražljajev, ki hitro porabi naš fokus.
Zato je ključno, da izvajamo redne digitalne poste. Ko vsaj dan ali del dneva preživimo brez tehnologije. Za uporabo tehnologije moramo imeti vnaprej odmerjen čas, namesto da reagiramo na vsak pisk, ki nas posrka vsaj za pol ure, uro ali več.
Bolj strateško se nam splača tudi izbirati vrsto vsebin, ki naj bodo predvsem inspirativne in poučne (v smeri naših ciljev).
Zaradi zrcalnih nevronov v možganih ljudje posnemamo drug drugega. S tem pa tudi jasnost ali kaotičnost v miselnih procesih. Jasnost je nalezljiva. Zato je pomembno, da se obdamo z ljudmi, ki odražajo jasnost in odločnost. Če imamo okoli sebe ljudi, ki so negativni in zmedeni, bodo tudi naš svet napolnili z negativnostjo, zmedo in dvomi.
Ko bomo sami ponotranjili več ostrine, bomo postali močnejši in nas manj odločni od nas, ki so okoli nas, ne bodo več zlahka omajali. Takrat bomo mi širili jasnost naprej. Z večjo jasnostjo se bo avtomatično izboljšal naš pozitiven vpliv na ljudi okoli nas (pa naj bodo to družina, prijatelji, sodelavci, poslovni partnerji, stranke).Kajti večja jasnost prinese tudi večjo prepričevalno moč.
Za večjo mentalno jasnost je pomembno tudi spoznati in obvladovati svoj um. S samorefleksijo najprej opazujemo dinamiko v umu. Kakšne misli se porajajo in kakšne občutke zbujajo. Tako lahko začnemo bolje razumeti svoje preče izzive. Nato postopno vrtati v globine s pomočjo vprašanja ‘zakaj?’, da se lahko odzovemo s pravimi odgovori, rešitvami.
Vrata v naš um pa nam odpre tišina – na sprehodu, med vožnjo, pri delu ali v meditaciji. Slednja že sama po sebi pomaga, da se nepotrebna kalnost ali motnost v umu posede in se slika zjasni.
Marsikomu pa samorefleksijo olajša pisanje dnevnika, v obliki prostega miselnega toka. To ponuja zelo dragocen uvid v dogajanje v ozadju našega uma, ki je pogosto vzrok za nenehno in nepotrebno premlevanje. Na drugi strani pa um umirimo tudi s treningom fokusa.
Možgani interpretirajo dogodke z uporabo besed. Nevroznanost ugotavlja, da človeški možgani za obdelavo napisanih besed kot celostnih besednih enot uporabljajo nevrone v levi vizualni skorji. Možgani združujejo besede in njihove shranjene pomene, da se spomnijo in razumejo informacije. Zato vsakič, ko uporabimo določeno besedo, ponovno ustvarimo njen pomen.
Besede, ki jih pogosto uporabljamo, oblikujejo naš pogled na svet. Če je beseda ‘sovraštvo’ pogosto v naših mislih in besedah, potem bomo našli večje število stvari, ki jih sovražimo. Zato je zelo pomembno, kako interpretiramo svoje slabosti in razočaranja. Če so naše misli pesimistične ali optimistične, vpliva na naše odločitve in ukrepe ter na našo izkušnjo življenja. Ko se treniramo uporabljati spodbudne in jasne besede, treniramo možgane, da bodo razmišljali bolj konstruktivno in jasno.
Vse to so elementi mentalne higiene, ki je enako potrebna kot telesna.
Umska jasnost je odločitev!
A včasih moramo najprej v akcijo, da si bolje razjasnimo stvari kot če bi to želeli narediti iz mesta.
Vir:
Fotografija: Pexels
