Zelo pogosta izjava, ki jo zadnje čase slišim, je: “Ja, lahko je reči.” Neizrečen pa ostane drugi del te misli: “Težje pa je narediti.” In se zelo strinjam z obema deloma misli. Res je lažje nekaj reči, kot narediti. Ampak vseeno to še ne pomeni, da se bomo lotili le stvari, ki so lahke. Ali kako?

Zanimivo, od kje smo prišli na idejo, da če je nekaj težko, se tega ne bomo šli.

Še bolj zanimivo pa je, da, ko smo bili še mlajši, to sploh ni bil eden od kriterijev. Če smo si nekaj zamislili, smo šli proti temu cilju.

Nekako smo se skobacali iz maternice (seveda v sodelovanju z okolico), se dvignili na noge, začeli delati prve korake, se naučili gristi trdo hrano, se naučili jezika (pa marsikdo ne le enega), zaključili osnovno in srednjo šolo, fakulteto in druge vrste izobraževanj, uspešno našli službo, si ustvarili gnezdece, našli partnerja, rodili otroke, se prebili skozi njihovo vzgojo…

Kolikokrat smo vmes padli, kaj zafrknili, sprejeli slabšo odločitev, pa nas ni nič ustavilo.

Zakaj smo se na neki točki sprogramirali (prepričali), da bomo zdaj delali le še kar je lahko?

Navadno se to zgodi ravno nekje pri 40-ih (plus, minus nekaj let), ko je naša vizija uresničena, večina ciljev odkljukana. V svojih in tujih očeh smo tako postali ‘carji’, mojstri na svojih področjih in domišljamo si, da smo mojstri življenja, da imamo vse pod kontrolo in vse naštudirano.

Napaka.

Tako kot vse življenje, tudi v tem trenutku POJMA NIMAMO, KAJ POČNEMO. Pa ne le mi. Nihče okoli nas ga nima. Ne mladi ne starejši. Čeprav izgleda popolnoma drugače.

VIDEZ VARA. Ali pa tudi ne. Mogoče pa nam tudi pomaga, da zares dosegamo cilje, ki si jih zastavimo.

No, težava pa nastane, če se ustavimo. Če se zataknemo na mestu. V coni udobja. Potem se napredek konča (čeprav morda mislimo, kako zelo napredni smo, ker imamo vse tanajnovejše igračke, od mini hišnih robotkov, dronov, najnovejši telefon…). Konča se v naši osebnostni rasti. Potem začnemo govoriti o krizi srednjih let.

A le dokler svojega osebnostnega napredka ne poženemo naprej in naredimo nov kvantni skok.

Tako se spustimo s piedestala, se odpremo za novo učenje, nove izkušnje.

Vabljeni, da si postavite nove cilje. Še posebej tiste, ki vas mikajo, in ste jih morda odrinili, ker so se zdeli težki. In še posebej te težke, če predstavljajo rešitev za neravnovesje ali izzive na kateremkoli od življenjskih področij: zdravje, odnosi, ljubezen, posel, uspeh, finance, nezadovoljstvo…

Globinska sreča prihaja ravno iz uresničevanja izzivov, ki so zahtevnejši!