Dokler živimo ‘iz rok v usta’, bo naše življenje zelo stresno in usmerjeno le v preživeti namesto tudi v uspevati in uživati. Tukaj se na metaforo ‘iz rok v usta’ nanašam iz 2 vidikov: finančnega in delovnega. Kaj to pomeni oz. kaj mislim s tem?

Finančni vidik morda malo bolj poznamo, saj to pomeni, da vse porabimo za nujna plačila in/ali nenujne nakupe, da ravno pridemo skozi mesec.

Delovno pa pomeni, da ves čas delamo vse delovne obveznosti zadnji trenutek in moramo v pogon ne glede na to, če bi takrat rabili počitek. Tako ne moremo poslušati svojega bioritma in optimizirati svojega časa in energije.

V obeh primerh gre za hektiko, stres, nezmožnost napredka, saj praktično vedno gasimo odprta žarišča. Največkrat je v ozadju takšnega načina delovanja neorganiziranost, morda tudi lenoba, različne vrste straha, neznanje, pomanjkanje samodiscipline, težnja po perfekcijonizmu…

A ta logika nam ponuja zanimiv nauk:

Če želimo premostiti obstoječe stanje in narediti (kvantni) preskok v napredek, rabimo nekaj dobre taktike. Ki v tem primeru pomeni, da si moramo zagotoviti nekaj prednosti – kar pomeni virov/enote, s katero imamo opravka (čas, energija, denar…). Ustvariti moramo nekaj rezerve, ki nam odpre možnost, da iz tega, kar imamo, naredimo neko nadgradnjo, inovacijo, kreacijo. Omogoči nam, da to rezervo oplemenitimo in investiramo, da ustvari nov donos.

In ko smo osvojili to navado, taktiko, lahko na vsaki točki ustvarjamo priložnosti, ki ustvarjajo nov donos.

Ampak pogoj za kvantni skok sta samodisciplina in spodbudna, rastoča miselnost!

Fotografija: Pexels