Ne želim, da to izpade kot neko strašenje, temveč se treniram držati pozicijo realističnega optimizma (kar je tudi najbolj zdrava drža psihe).
A žal je v obdobjih prehoda iz stabilnosti v nestabilnost (ali iz cone udobja v neudobje) to realnost, ki bi jo naš um z največjim veseljem ignorial. Na drugi strani pa jo nekateri umi lahko včasih vzamejo tudi s preveliko tesnobo in jo za nameček nenehno ‘tenstajo’. (Kar sta dva nezdrava odklona.)
Uspešno upravljajmo svoj um
A dejstvo je, da je trenutno za vse trezne vizionarske ume velika preizkušnja, kako držati omenjeni realistični optimizem in ne pasti v pesimizem, čeprav so pred nami časi polni neznanih izzivov.
Ob tem je treba povedati, da je vizionar lahko vsak, ki zna družbeno situacijo na planetu gledati pod čim širšim zornim kotom, s kritičnim umom in holistično (kot sklenjen celostni krog). In v omenjeni situaciji se marsikdo lahko hitro sreča z izgubo upanja, strahom, paniko, malodušjem ali begom v ‘lala land’.
Predvsem je temu podvržen vsak, ki ima v ozadju nerazrešene travme (kar so čisto preprosto le stara močna neprijetna ujeta čustva, kot posledica situacij, ki jih nismo znali ustrezno predelati).
In ne rabimo si domišljati, da imajo to samo določene osebe, saj je zelo realna verjetnost, da ima tako nepočiščeno čustveno navlako popolnoma vsak od nas. Izjema so le tisti, ki so se ‘čistke’ že lotili v svoji preteklosti. Torej so se reševanja te težave zavestno lotili. (Nekaj najbolj delujočih rešitev za čiščenje čustvenih travm navajam tudi v knjigi Kvantni kreator, v poglavju Upravljaj s svojimi čustvi, da ti bodo služila, namesto te pogubila.)
Zato je zelo priporočljivo, da te čase izkoristimo, tudi za prečiščenje in nadgradnjo svoje psihe ter užitek v stvareh, za katere smo bili do zdaj prezaposleni.
Naš cilj je, da svoj nespodbuden, pesimističen, prestrašen, jezen glas držimo pod kontrolo in da ohranimo upanje in vero, da bomo zmogli skozi izzive, ki nas čakajo.
Fokusiranje na priprave in rešitve skriva past
Modri in napredni vizionarji so se večinoma že osredotočili tudi na rešitve in priprave na situacijo, ki nas čaka.
To je zelo pohvalno in koristno (takšna konkretna življenjska akcija je dosti boljša, kot da nenehno ždimo v neskončno morje posnetkov in videjev na družbenih omrežjih, ki nam razkrivajo ‘resnico’). Kljub temu pa tudi to skriva past.
Priprave na različne morebitne prihajajoče ogrožujoče scenarije namreč prinašajo izziv, ohranjati mir v sebi, saj nas mimogrede lahko začne skrbeti in stiskati v želodcu ali kjer drugje v telesu. Ali pa začnemo plitko in neenakomerno dihati.
Zato je zelo pomembno loviti ravnotežje med fokusom na neznano, neudobno prihodnost ter fokusom na sebe tukaj in zdaj. Kot je rednost pomembna za higieno zob, je pomembno preverjati ali smo prisotni v telesu: ga zaznavamo, v kakšnih občutkih smo, kakšne misli se nam ob tem podijo po umu.
Kaj točno nas čaka v resnici nihče ne ve. Super je, da imamo vizijo, a še bolj pomembno je, kako bomo živeli, dokler smo živi ta trenutek, tukaj in zdaj.
In tako bo tudi skozi vse prihajajoče trenutke najbolj pomembno, kako bomo v vsakem posameznem trenutku živeli, kako se bomo počutili, ne glede na to s kom bomo obdani, kakšne prizore bomo gledali okoli sebe, kakšne izkušnje bomo doživljali.
Zavedamo se, da smo kvantni kreatorji nove prihodnosti, nove zemlje, ampak v končni fazi – pripeljali jo bomo, do koder jo bomo. Saj nihče od nas ne bo živel večno. Srečni bomo, če bomo uspeli doživeti par trenutkov, kako bo prerojena zemlja izgledala po tej lekciji.
Do zdaj smo živeli v neki stabilnosti, gotovosti. Zdaj smo na pragu totalne negotovosti, kaosa. In želimo se znova fokusirati na neko gotovost, prihodnost, lepoto, ki bo prišla za tem. Kar je prav. A hkrati se moramo zavedati, da so v življenju vsakogar tudi izkušnje, ki so težje, manj prijetne.
In če je kaj ključno, je, da bomo znali predelati, prečutiti, predihati čisto vsako (tudi manj prijetno) izkušnjo, saj potem so tudi te lahko zelo zelo lepe. Ker nas lahko veliko naučijo. Kajti učimo se le skozi težke izkušnje – če se, kdor se.
Bo, kakorkoli bo.
Lekcija je, da bomo v teh težkih izkušnjah znali ostajati čim bolj polno prisotni, zavestni, uravnoteženi. Takšni imamo tudi največ možnosti za preživetje. Vse kar rabimo vedeti pa je, kako zares preživeti – kako si pridelati hrano in vodo. Za bonus pa se bomo ob tem naučili tudi bolj zdravega sodelovanja, povezovanja.
