Prva lekcija življenja je, da smo kreatorji. Torej lahko sklepamo, da so v življenju bolj uspešni tisti, ki so bolj uspešni v kreiranju svojih ciljev. A tu se zadeva še ne konča. Na vrsto pride druga lekcija življenja, ki je, da znamo ustvariti smisel in srečo iz danih izkušenj, okoliščin, situacij. Pri tej drugi lekciji, pa so bolj uspešni tisti, ki si znajo pričarati želene občutke in videti pozitiven smisel v vsaki situaciji.

Danes smo se v videu dotaknili te druge točke, ker je to hkrati srčika spretnega kreatorstva (kot tudi uspešnega prakticiranja duhovnosti v praksi), ki mu lahko rečemo tudi manifestiranja, čaranja ali preprosto doseganja ciljev.

Kot otroci smo to zelo dobro obvladali, ko smo se igrali igro pretvarjanja. A potem so nas naučili, da je pretvarjanje otročje in neprimerno, saj moramo biti vendar realistični in na trdnih tleh, namesto da sanjarimo med oblaki. In na tej naši veščini se je začel nabirati prah.

Nekaj tega nam je vseeno ostalo, saj je to tista goreča strast, ki nas vseeno v življenju žene naprej, da smo čim bližje svojim strastem, da vsaj približno ali v celoti opravljamo delo, ki nas veseli, in preživljamo prosti čas po svoji meri ter uresničujemo življenjski stil, ki nas privlači.

Bolj ko so nam skozi življenje uspeli porezati krila, bolj otežena je naša sposobnost manifestacije. A kar je bilo je bilo. Pomembno je, da je od zdaj naprej lahko vse drugače.

Vse, kar potrebujemo, je – domišljija. Domišljija nas lahko že v tem trenutku pelje do naše želene vizije, kjer je ta vizija že uresničena. To lahko treniramo skozi sanjarjenje, pretvarjanje, vizualiziranje, meditacijo ali hipnozo. Bolj ko bomo trenirali, bolje nam bo šlo.

To je nekaj kar redno, zavestno in predano prakticira tudi večina uspešnih športnikov. Na neki nedavni konferenci, na kateri je bila kot govornica tudi Sara Isakovič, je tudi sama to tehniko navedla kot zaslužno za njen uspeh na olimpijskih igrah, kjer si je ‘pričarala’ medaljo. Ta končni cilj, kako prejme medajo, je redno trenirala v svojih vizualizacijah (seveda poleg fizičnih treningov) in ga že predčasno doživljala vedno znova. Dokler ga ni potem dosegla tudi v 3D realnosti.

Na tej konferenci je Saro nekdo vprašal: ali to pomeni, da si moramo potemtakem ‘lagati’. In ko se Sara nekoliko pomislila, je odgovorila: na nek način bi res lahko rekli tudi tako. Saj si že vnaprej govorimo, da smo (v njenem primeru) olimpijski zmagovalci, čeprav se to v realnosti še ni realiziralo.

In tudi sama sem imela v mladosti eno prijateljico, ki je bila zelo dobra v tem ‘laganju’ sami sebi in okolici. O, kako mi je šlo takrat na živce, ker je bila tako ‘nerealna’ v mojih očeh, ko sem poslušala vse te njene visokoleteče fantazije in olepševanja. A ko danes gledam nazaj, lahko pritrdim, da je zares dosegala večje preboje ali kvantne skoke kot drugi ‘realisti’ okoli nje. Torej ji je življenje ponudilo bolj izjemne in ‘neverjetne’ izkušnje, ki si jih je zamišljala.

Ob tem se lahko vprašamo, kaj sploh je realnost? Ali niso morda realnost ravno ‘zapečene’, ‘strjene’ ali ‘zgoščene’ naše misli včerajšnjega dne? Ja, kvantna fizika nam pravi, da je ta naša 3D realnost ravno to. Realnost je naša ‘stara’ kreacija.

In če je to tako, potem moramo že ta trenutek živeti to, kar želimo živeti naslednji trenutek!

Ključ pa je v našem fokusu. Na kaj dajemo pozornost. Kako si osmišljamo aktualno realnost, ta trenutek, tukaj in zdaj. Ali gledaš na to situacijo, v kateri si zdaj, s polnim navdihom, hvaležnostjo, potencialnom, ki ga ponuja za kreacijo lepšega in prijetnejšega jutrijšnjega dne. Ali jo gledaš obsojajoče, s kritiko, nezadovoljstvom, da si v njej, morda celo z vzvišenostjo in prezirom.

Ta pogled je vse. Ta pogled je tvoja naložba v tvojo življenjsko izkušnjo. Ali bo bogata in lepa ali revna in kruta. Iz tega krovnega pogleda se rojevajo misli, ki jih misliš, občutki, ki jih čutiš, ki sestavljajo povprečje tvojega počutja.

Ni važno, kako uspešen si bil v tem do zdaj. Je bilo, kar je bilo. Lahko postaneš mojster upravljanja s svojim umom, svojim pogledom, s svojim življenjem, če to ozavestiš in ohranjaš to v zavesti v vsakem trenutku (za začetek pa v čim več trenutkih).

Izvorna fotografija: Aleksandra Prelesnik, za revijo Story