Se prepoznaš v tem?

• V umu se ti ves čas ustvarja neskočen tok obremenjujočih misli: kaj vse te čaka, kaj se je zgodilo in kaj vse se lahko zgodi…
• Večino časa se počutiš napeto in pod stresom.
• Ves čas preigravaš različne možnosti, na koncu pa se vseeno ne odločiš.
• Kolikor se da, se izogibaš novim priložnostim.
• Počutiš se izgubljeno in brez jasnosti.
• Težko rečeš ne ali izraziš svoje potrebe, saj vedno paziš, da koga ne užališ, razočaraš, razjeziš.
• Tvoji odnosi so vir slabe volje, ker se drugi ne vedejo do tebe, kot bi želel/a.
• Počutiš se, da kaotično, nesposobno in ujeto.

Ja, pravilno ste zaslutili – danes bom govorila o zelo pogostem sindromu sodobnega človeka. O sindromu pretiranega razmišljanja, analiziranja in dvoma vase, ki prinaša neodločnost, pomanjkanje jasnosti, kaj sploh želimo, in strah to uresničiti. Za sabo pa pušča smetišče neuresničenih ciljev in nezadovoljstva. Ali celo telesnih težav.

Čeprav se morda čudimo, zakaj se kar ne izkopljemo iz tega ven, je rešitev, ki vam jo zaupam v nadaljevanju, bolj preprosta kot bi si mislili. Zato naj vas ne zavede, da je ne bi vzeli dovolj resno.

Nenazadnje imamo za sabo nevroznanost, ki pojasnjuje ta proces kot tudi rešitve. Hkrati nam razumljivo razjasni, zakaj je ponavljajoč cikel tako neizprosen do nas, da nas kar ne izpusti.

Pa začnimo pri GLAVNIH VZROKIH, KI V NAS USTVARIJO KAOS, POMANJKANJE JASNOSTI IN NEODLOČNOST.

Pa bom demonstrirala na svojem primeru, kako sem se zaciklala pri pisanju moje prve knjige Kvantni kreator.

Pomanjkanje jasnih ciljev, podciljev in prioritet

Meni se je sicer zdelo, da vendar imam cilj, ki je bil – napisati knjigo. Ampak to je bila moja zmota, saj to je bil le krovni cilj, ki je zahteval še tisoče podciljev. In to me je zavedlo, da sem kar nekaj časa podlegala neodločnosti in raziskovala in raziskovala.

Ko mi je potem le kapnilo, da bo morda lažje, če si naredim strukturo, ki mi bo služila kot smerokaz.

A še kar nisem pogruntala, da rabim jasno vizijo vsakega posameznega poglavja.

Tako sem na svoji koži občutila, kako brez kristalno jasne vizije postane vsakodnevno odločanje v kreativnem kaosu zathevna naloga.

Brez nenehnega aktivnega razvejanja ciljev na vedno manjše mikro cilje, mi je zmanjkovalo motivacije in fokusa. Saj oba poganja hormon pričakovanja in nagrade – dopamin, ki pa ga sproža ravno naša jasnost glede doseganja manjših ciljev.

Strah pred neuspehom ali napačno izbiro

Zdaj ko gledam nazaj, mi je popolnoma jasno, da me je pri tem blokiral ravno ta strah. Da ne bi bila dovolj dobra, da nisem dovolj pomembna ali vredna. To pa še dodatno zablokira odločanje.

Aktivira namreč amigdalo, del možganov, povezan s strahom in stresom, ki zavira logično razmišljanje.

Preobremenjenost z možnostmi (decision fatigue)

Seveda sem to ‘reševala’ tako, da sem še razširila nabor virov, literature in analize. S tem pa sem še okrepila pritisk nase, da soočim še z več informacijami in preveč odločitvami. Saj sem si še dodatno povečala nejasnost. Kar pa je pripeljalo do psihološke utrujenosti, ki se je odražala kot odlašanje. Ni čudno.

Ali kot bi rekli nevroznanstveniki se je moj prefrontalni korteks, ki je odgovoren za racionalno odločanje, ob preintenzivni stimulaciji izčrpal.

Perfekcionizem

In kot nekoč ponosna perfekcionistka, me je tudi moja želja po popolnosti vodila v pretirano analiziranje, kar je paraliziralo proces mojega odločanja in delovanja.

Perfekcionizem povečuje aktivnost v predelih možganov (cingulatni korteks), povezanih z introspekcijo in kritiko.

Notranji konflikti

Želja po tem, da bi napisala knjigo, je prišla v nasprotje s prepričanjem, da moram biti pri tem popolna. In kot sem na tej poti ugotovila – je to misija nemogoče. In kadar so vrednote, želje ali prepričanja v nasprotju, to povzroča zmedo.

Možgani se trudijo uskladiti konflikte prek anteriornega cingulatnega korteksa, kar običajno vodi v odlašanje.

Pomanjkanje samozaupanja

In z občutkom, da še nisem dovolj popolna ali primerna, ob strani, se mi je nam na vsakem koraku oglašal dvom v moje lastne sposobnosti (in to po tem, ko se že vse življenje ukvarjam tudi z različnimi oblikami pisanja). To je še dodatno blokiralo moje vsakodnevne odločitve v povezavi z mojim projektom.

Nizek nivo serotonina in pomanjkanje pozitivnih povezav v limbičnem sistemu zmanjšata samozaupanje.

In že sem bila ujeta v ta zloben cikel dvoma vase, pretiranega analiziranja, neodločnosti, nejasnosti, paralize.

A sreča nas vseh je odvisna od tega, da delujemo, tvegamo, se učimo, razvijamo, napredujemo in dosegamo vedno nove cilje. Da imamo ves čas rahlo zahtevnejše nove izzive. Rabimo svojo dozo stresa ali dopamina, adrenalina in kotrizola. To nas poganja. Motivira.

Ampak brez skrbi – te izzive lahko vedno premagamo. Vedno smo kos izzivom, ki jih imamo.

Danes imam za vas 6 nasvetov, s katerimi sem si tudi jaz pomagala, do večje jasnosti, odločnosti, samozaupanja, da sem na koncu dosegla svoj cilj in zaključila mojo knjigo Kvantni kreator:

Pred tem moram reči še nekaj spodbudnega. In sicer, da z modrostjo nevroznanstvenih spoznanj lahko postopno izboljšamo svoje sposobnosti odločanja in okrepimo samozaupanje.

Namreč nejasnost in neodločnost lahko premagamo s kombinacijo razumevanja lastnih miselnih vzorcev, postavljanja realnih ciljev in nekaterih praktičnih tehnik, ki sledijo.

6 KORAKOV ZA PREMAGOVANJE NEJASNOSTI IN NEODLOČNOSTI

1. Samorefleksija

Samorefleksija aktivira prefrontalni korteks, ki je ključen za introspektivno razmišljanje, samorazumevanje in obdelavo preteklih izkušenj. To krepi samozavedanje in izboljšuje regulacijo odločitev, saj možgani ustvarjajo bolj povezane vzorce med preteklostjo in prihodnostjo. Redna samorefleksija spodbuja nevroplastičnost, kar omogoča razvoj novih, pozitivnih perspektiv. Je pa pomembno, da premaknemo pozornost od čustvenih ovir in na bolj objektivno razmišljanje.

Kako lahko treniramo:

1. Dnevnik refleksije: Vsak večer si zapišite tri ključne dogodke dneva, kako ste se ob njih počutili in kaj ste se iz njih naučili.

Pomagate si lahko s temi vprašanji: Kaj me danes najbolj motivira? Kaj me ovira? Kako se želim odzvati jutri? Če kdorkoli lahko, zakaj ne bi mogla jaz? Kaj lahko naredim, da bom bolj verjel/a, da mi bo uspelo? Kaj bi svetoval/a prijatelju v isti situaciji?

2. Razvijanje perspektive: Vsak teden analizirajte eno izkušnjo iz različnih zornih kotov – kako bi jo videl nekdo drug ali kako bi o njej razmišljali čez leto dni ali podobno.

2. Samopomiritev – uravnavanje čustev

Tehnike, kot so globoko dihanje ali kratka meditacija, pomagajo sprostiti um. Znižajo aktivacijo amigdale, ki odgovorna za strah in stres, zato pogosto vodi v nejasnost. Povečajo pa delovanje prefrontalnega korteksa, ki aktivira samopomiritev. To izboljša čustveno regulacijo, zniža raven kortizola in podpira delovanje izvršnih funkcij, ki omogočijo jasnejše razmišljanje.

3 praktični koraki:

1. Diaphragmatično dihanje: Dihamo v trebšno prepono – vdihnemo štiri sekunde, zadržimo štiri sekunde in izdihnemo šest sekund. Ob tem se vprašamo: sem zavest-na/en v trenutku.
2. Telesno ozemljitev: Ko začutimo stres v telesu se osredotočimo na fizične občutke. Pozornost preusmerimo na čutenje stopal na tleh ali se dotaknemo hladne površine.
3. Hvaležnost: Vsak večer napišimo tri stvari, za katere smo hvaležni – ta praksa aktivira sistem nagrajevanja v možganih in zmanjšuje stres.

3. Motivacija

Dopamin igra ključno vlogo pri nagrajevanju in motivaciji. Postavljanje ciljev in uspešna izvedba povečata sproščanje dopamina, kar spodbuja več jasnosti in zaupanja. Ko dosežemo majhne uspehe, možgani sprostijo dopamin, ki okrepi motivacijo in ustvari zagon za nadaljnje delovanje.

Treniramo lahko z:

1. Vizualizacijo uspeha: Pred začetkom naloge si predstavljamo občutek zadovoljstva ob njenem zaključku – ta tehnika aktivira dopamin še pred izvedbo
2. Spremljanje napredka: Vsak dan si zapišimo vsaj en uspešno opravljen korak. Vizualno spremljanje napredka prav tako spodbuja sproščanje dopamina.
3. Samonagrajevanje: Po opravljenem cilju si privoščimo nekaj, kar vas osrečuje, na primer počitek ali manjšo nagrado.

Če ti je vsebina zanimiva, in želiš še več podobnih receptur za obvladovanje sebe, svojega uma, večanja samozavesti s pomočjo hipnoze, samohipnoze in za povečevae svojega vpliva, boljše odnose, komunikacijo, s pomočjo pogovorne hipnoze, se naroči na ta Youtube kanal. In označi tudi zvonček, da boš na tekočem, ko objavim nov video.

4. Načrtovanje mikro-ciljev

Dopamin se sprošča ob vsakem uspešno zaključenem majhnem cilju, kar povečuje motivacijo. Zato je razčlenitev ciljev na majhne korake pomemben korak. Zmanjša namreč občutek preobremenjenosti in izboljša osredotočenost, saj možgani lažje obdelujejo manjše naloge.

V praksi to lahko izgleda v obliki teh korakov:

1. Določimo dnevne mikro-cilje: Vsako jutro določimo tri pomembne naloge, ki jih želimo dokončati čez dan. Naj bodo te naloge jasne, kaj točno vključujejo in kako se jih bomo lotili.
2. Razčlenitev večjih nalog: Velik projekt razdelimo na konkretne, enostavne korake in se osredotočimo le na enega naenkrat.
3. Označevanje opravljenih nalog: Vizualno odkljukamo dokončane naloge, saj zdaj vemo, da to poveča naš občutek dosežka.

5. Vizualizacija

Vizualizacija pomaga možganom, da simulirajo izkušnje, kot da bi se že zgodile, ker aktivira iste možganske mreže kot dejansko izvajanje. S ponavljanjem vizualizacije možgani ustvarjajo nove nevronske povezave, ki podpirajo samozaupanje in pripravljenost na ukrepanje.

Kaj je pomembno vedeti pri izvedbi vizualizacije:

1. Jutranja vizualizacija: Pred začetkom dneva si predstavljamo, kako uspešno opravimo vse svoje pomebne naloge.
2. Vizualiziranje procesa in rezultata: Vizualiziramo tako končni rezultat, kot tudi posamezne korake, ki vodijo do njega.
3. Povezava z občutki: Med vizualizacijo si zamislimo tudi, kako bomo počutili ob doseženem cilju – veselje, ponos ali mir.

6. Trening odločanja

Ideje za izboljševanje odločanja v praksi:

1. Odločitve v 5 sekundah: Ko se soočimo z majhno odločitvijo, na primer izbiro obroka, si postavimo časovno omejitev, da zmanjšamo dvome.
2. Dnevne mikoodločitve: Načrtno si zadajmo manjše odločitve: izbira poti v službo ali prioritizacija nalog, da treniramo zaupanje v svoje odločanje.
3. Analiza odločitev: Po vsaki večji odločitvi razmislimo o njenem izidu in naukih, ki smo jih dosedaj pridobili.

Tako –  nevroznanost nam potrjuje, da jasnost in samozaupanje nista prirojena, ampak ju lahko razvijamo in krepimo.

Povečevanje jasnosti in samozaupanja ima močne temelje v nevroznanosti, saj vključuje delovanje možganskih struktur, nevrotransmiterjev in vzorcev delovanja podzavesti.

SKUPINSKA HIPNOZA ZA POVEČANJE JASNOSTI

Če želiš že v novo leto vstopiti z večjo jasnostjo in narediti tisto transformacijo sebe tudi v praksi, imam dobro novico zate. Na magični datum 12. 12. zvečer prirejam skupinsko hipnozo Z jasnostjo, samozavestno v 2025.

Če čutiš, da želiš spremembo, da se končno premakneš naprej proti svojim ciljem, se pridruži skupinski transformacijski hipnozi in začni leto 2025 na pravi poti!

Hipnoza je namreč najmočnejše orodje za trajno osebno rast in premagovanje nejasnosti in neodločnosti ter za gradnjo samozaupanja.

S pomočjo te skupinske hipnoze lahko skupaj z mano:

• dobiš odgovore, ki jih iščeš
• odpraviš blokade, ki te držijo na mestu
• aktiviraš samozaupanje
• nastaviš fokus na prave cilje in
• s svežo energijo stopiš naprej v novo leto.

Rezerviraj svoje mesto še danes! Tukaj

ŽELIŠ VSEBINO RAJE POGLEDATI:

Če se ti je zdela vsebina zanimiva, bom vesela, če jo povšečkaš. Če se ti zdi koristna, jo pošlji naprej… Pa napiši spodaj v komentar, katere pa so tvoje najljubše knjige, ki so imele najbolj močan vpliv na tvoje življenje.

Sicer pa toliko zaenkrat, jaz sem Anja in se vidiva v naslednjem videu.

Adijo!