Večina ljudi je v komunikaciji prijaznih, a brez moči in vpliva, ali pa na drugi strani močnih, a brez topline in sočutja. Le redki znajo kombinirati obe obliki komunikacije. Postosto tudi ne vedo, kdaj uporabljati katero.

Ti, ki to razumejo in znajo, lahko gradijo kakovostne, globoke in tesne odnose in se ne zapletajo po nepotrebnem.

Številni konflikti namreč nastanejo, ker v napačnem trenutku uporabljamo napačen način komunikacije.

Le redki vedo, da ostajata dve vrsti komunikacije:

1. RELACIJSKA KOMUNIKACIJA, ki je namenjena poglabljanju in graditvi odnosa, bližine, varnosti.
2. VPLIVNA KOMUNIKACIJA, ki je namenjena povečevanju jasnosti, usmerjanju, postavljanju mej inavtoritete.

Kako se odraža napačna uporaba ene ali druge oblike komunikacije v praksi:

1. Znak, da uporabljamo relacijsko komunikacijo, ko bi morali vplivno:

Če se pogosto znajdemo v komunikaciji, ko preveč razlagamo, se opravičujemo, prilagajamo, blažimo svoje zahteve ali sprašujemo za dovoljenje, namesto da postavili mejo, potem je to znak, da uporabljamo relacijsko komunikacijo, čeprav bi bila potrebna vplivna.

S tem kažemo svojo neodločnost in pomanjkanje avtoritete, a pričakujemo spoštovanje in upoštevanje.

2. Znak, da uporabljamo vplivno komunikacijo, ko bi morali relacijsko:

To se kaže, da prehitro postanemo direktni in ukazovalni do sogovornika. Običajno tudi premalo poslušamo in smo fokusirani le na rezultat, pri čemer hitro odrežemo čustva drugega.

To slabo vpliva na ljudi okoli nas, ki si želijo sprejetosti, slišanosti, namesto tega pa dobijo le hladnost in poskus naše nadvlade nad njimi. To ne poglablja odnose, saj se odnosi gradijo z empatijo do soljudi.

3. Včasih pa je lahko težava kaotično mešanje obeh stilov komunikacije

To se kaže, da smo v enem trenutku mehki, v naslednjem ostri. Naš spremenljiv ton lahko spremljajo tudi nejasna sporočila. To je največkrat posledica tega, da se sami soočamo z notranjim konfliktom.

Kar pa pri sogovorniku povzroči zmedo in nezaupanje, kar zmanjša tako naš vpliv, spoštovanje in globino odnosa.

4. Problem pa je tudi čustveno obrambna ali napadalna komunikacija

To se običajno kaže, da govorimo iz močne čustvene reakcije, ko se v nas sproži strah, jeza, krivda ali zamera. Takrat nismo ne vplivni, ne relacijski ampak izključno obrambni. Zato največkrat izrečemo stvari, ki jih kasneje obžalujemo.

Namesto, da bi govorili iz polnega zavedanja in sprejemanja.

Posledice za takšno neprimerno komunikacijo, večina nevede plačuje leta:

• Izgubijo spoštovanje od ljudi, saj jih ljudje ne jemljejo resno ali se celo zaprejo.
• Odnosi se slabšajo, saj se vanje zapečejo zamere, nerazumevanje, pasivna agresija, umikanje, hladnost.
• Stalno prilagajanje ali stalno branjenje sebe vodi v utrujen živčni sistem, izgorelost, čustveno izčrpanost in občutek, da moraš vse nositi sam/a.
• Veliko sposobnih ljudi stagnira tudi v karieri ali poslu samo zaradi komunikacije, saj se ne znajo pogajati, postavljati cene, izgubljajo priložnosti in spoštovanje.
• Če se stalno prilagajaš, začneš dvomiti vase.
• Če pa si ves čas v konfliktu, pa postaneš preveč v obrambi in notranjem nemiru.

Dokler tega ne ozavestiš, se ti vzorec ponavlja, frustracije, konflikti in tipi odnosov ostajajo isti, tudi če se menjajo ljudje okoli tebe.

Nauči se ločevati kdaj uporabljati vplivno in kdaj relacijsko komunikacijo, da vzpostaviš notranjo avtoriteto, ki:

• se ne izčrpava po nepotrebnem
• zna jasno komunicirati
• ohranja svoj mir
• je lahko topla in jasna hkrati
• zna postaviti mejo brez konflikta
• lahko vpliva brez manipulacije
• zna graditi odnos brez da pozabi nase
• in voditi brez nadvlade

V tem videu izveš:

• kakšna je razlika med vplivno in relacijsko komunikacijo
• zakaj iskrenost v napačnem trenutku lahko še poslabša odnos
• kako zaščititi svoje meje brez konflikta
• kdaj je pravi čas za globoke pogovore
• kako graditi varne in zrele odnose

Če želiš več spoštovanja, manj konfliktov in boljše odnose, te vabim k ogledu.

POGLEJ VIDEO