Marsikdo, ki v odnosih hrepeni po bližini, toplini in povezanosti, hkrati v sebi nosi tudi globok strah pred tem, da bi se zares odprl.
Čeprav se ta notranji konflikt na prvo žogo zdi, kot da nekaj ni v redu z nami, je to največkrat odraz zgodnjih odnosov, kjer bližina ni bila varna (ali predvidliva).
Taka oseba si želi ljubezni, a jo hkrati nezavedno odriva, ker njegovo telo bližino povezuje z nevarnostjo, bolečino, razočaranjem, zavrnitvijo ali izgubo sebe. Takšna oseba pogosto niha med želim si te, a ne približuj se preveč.
Zato je možno, da se najprej odpre, a ko odnos postane globlji, se v njem sproži notranji alarm. Z njim pa potreba po umiku, distanci ali celo sabotiranju odnosa (da začnemo dvomiti o novem partnerju/ki.
Pri tem gre predvsem za zaščito sebe pred občutkom, ki je bil nekoč premočan, ker nismo bili sprejeti ail smo morali sebe prilagoditi, da smo ohranili odnos.
Ta nihanja med toplino in hladnostjo partner pogosto zamenja za manipulacijo ali nezainteresiranost. A v resnici gre za notranji boj med potrebo po bližini in potrebo po varnosti. Zato lahko v odnosih močno čutijo, a težko ostanejo v tem. Ali pa hrepenijo po razumevanju, a težko zaupajo.
Značilno za človeka s takšnim notranjim konfliktom je, da pogosto pretirano analizira odnos kot da išče znake, da nekaj ni v redu. To se lahko kaže, da nenehno preverja partnerjevo prisotnost in hitro zazna odmik (tudi če ga ni). Nato pa se nanj odzove z umikom ali napadom. Včasih pa tudi težko sprejema ljubezen, zato se mu komplimenti ne zdijo resnični. Medtem ko zavrnitev vzamejo zelo resno, saj aktivira star, v telo močno shranjen občutek, da nismo dovolj.
Če imamo opraviti s takšnim partnerjem/ko je ključno, da ne kaznuje ali reagira z distanco oz. umikom. Prav tako ne poskuša na ravni razuma popravljati njenega ali njegovega odziva. Takšna oseba potrebuje stabilnost in jasne meje.
Hkrati pa je pomembno razumeti, da partner/ka ne more zaceliti rane svoji/emu izbrancu, ki je nastala v preteklosti. Če oseba sama ne prepozna svojih vzorcev, bo vedno znova postavljen v vlogo regulatorja čustev in potrjevalca vrednosti te osebe.
To nenehno dokazovanje partnerju, da je varen, da je vse ok, je dolgoročno zelo naporno in lahko močno izčrpava odnos.
Zdravljenje se začne, ko oseba prepozna, da se ne boji zares bližine, ampak je to star vzorec, v katerem se zares boji tega, kar je nekoč ob bližini doživel/a. Ko začne ločevati sedanjost od preteklosti in partnerja od starih igralcev, lahko začne graditi notranji občutek varnosti, ki ni več odvisen od drugega.
To pa je osnova za stabilen odnos, ki lahko nastane tam, kjer se strah prepozna, a se neha z njim upravljati odnos. Ključno je, da se naučimo ostati prisotni tudi, ko nas je strah. In da lahko vzorec umika nadomestimo z vzorcem, da se izrazimo. Pa tudi da si lahko dovolimo bližino in hkrati ohranimo sebe.
Najbolj nevarni so le stari zapisi, ki bližino interpretirajo kot nevarno, ne pa bližina sama.
In takrat ti stari vzroci začnejo razpadati, saj bližina postane prostor, kjer si lahko, to kar si, brez strahu.
.
.
Osvobodimo te stare vzorce, ki nam ustvarjajo tesnobo ali beg iz odnosov, in se začnimo varno počutiti avtentični v odnosih.
Vabljena na TRANSFORMACIJSKO SKUPINSKO HIPNOZO na temo IZBOLJŠAJ ODNOSE V DRUŽINI (Z OTROKOM, PARTNERJEM, MAMO…).
10. maj ob 18h, v KinMet Logatec
Imamo še nekaj prostih mest, a prijave preko maila obvezne.
