PRAZNIČNI PREŽIVETVENI VODNIK
Simpatičen in še kako realen je pregovor, ki pravi: če misliš, da si razsvetljen, preživi teden s svojimi starši.
In potem pridejo prazniki, ki nam vsem nastavijo priložnost, da to preverimo.
Ameriško psihološko združenje je celo ugotovilo, da 38 % ljudi pravi, da se njihov stres med prazniki poveča.
Da ne bo pomote, ne rečem, da je vzrok za ta stres le druženje s starši in sorodniki. Ampak danes se bomo vseeno osredotočili predvsem na ta vidik.
Če premislim pri sebi, ne morem reči, da bi bila moja družinska druženja običajno začinjena s prepiri ali solzami, je bilo pa v preteklosti vseeno pogosto, ko sem se jim raje izognila. Na srečo me je reševal moj poklic, ki je ‘omogočal’ delovna dežurstva. Kadar pa sem bila prisotna, pa se mi je pogosto dogajalo, da sem se zalotila, kako sredi božičnega vzdušja razmišljam, da bi najraje v tistem kar pobegnila skozi dimnik ali balkon (morda kar skupaj z božičkom).
Preveč je bilo navidezne popolnosti, intenzivnosti, starih vzorcev, ki so zbujali bolečino in pritiskali na napačne ‘gumbe’.
In to celo v obdobju, ko sem si že domišljala, da sem že krepko naredila kaj na svoji osebnostni rasti.
Zato sem poskusila vse: od tega, da sem se izognila udeležbi na božičnih večerjah, da sem se odločila za alternativno (delovno) praznovanje praznikov ali le z ožjo družino, do tega, da sem se samoizolirala za praznike. 🙂
In vsaka izbira je lahko ok, če nam ustreza in smo z njo usklajeni. Najbolj pomembno je le, da jo izberemo opolnomočeno in ne iz položaja žrtve.
Če družinska srečanja zaznamujejo povečana napetost, agresivno vedenje in odprti konflikti je zares najbolje, da se jim izognemo. Ali pa da vsaj porušimo mite o tradicionalnih srečanjih ter si jih kreativno prilagodimo, da bodo pisani nam na kožo. Da se morda podružimo v več manjših zasedbah. Ali pa ravno obratno: morda bo večja zasedba celo bolj pripomogla k boljšemu vzdušju in bo razbila težo in napetost.
A kdo bi si mislil, da sem se celo jaz skozi leta naučila uživati v družinskem krogu. Čeprav še vedno nismo popolna družina (no, skoraj, hehe).
Je pa res, da sem lahko v njih začela uživati šele, ko sem se naučila obvladovati stres in tesnobo, ko sem razvozljala svoje neustrezne vzorce v odnosih z družino skozi samoodkrivanje in rast. No, priznam, naučila sem se tudi komunikacijskih trikov in pogovorne hipnoze, ki mi pomagajo pri postavljanju meja in preprečevanju konfliktov z bolj ‘intenzivnimi’ družinskimi člani.
Zdaj lahko vsakega v moji družini sprejemam celostno: z njihovimi prednostmi kot slabostmi. Hkrati se zavedam, da so to slabosti ali prednosti le z mojega zornega kota. Saj v drugih vedno vidimo le nekaj, kar na nas deluje s takim predznakom. Nekaj, kar je zame slabost, lahko nekdo drug vidi kot prednost. Ha, to pa je zasuk v percepciji, kaj.
Spremenjeno pa je tudi moje zavedanje: vem, da mi ni treba biti na družinskem druženju, a se zavedam, da je naš čas, da smo skupaj kot družina na tem svetu, omejen, zato se želim čim bolj osredotočiti na lepe strani mojih družinskih članov. In se tudi še kaj naučiti iz naših disfunkcionalnih vzorcev, hehehe. In to si štejem kot res veliko odraščanje in zrelost.
Če si morda tudi ti želiš boljših odnosov z družino in predvsem več miru v sebi v povezavi z njimi. Morda ti izolacija trenutno nudi občutek olajšanja in čustvene varnosti, a ob tem čutiš tudi osamljenost in vseeno hrepeniš po tradicionalni družinski izkušnji.
Morda tvoje družinske praznične večerje niso popolne, ker teta preveč govori in ti vsiljuje svoje mnenje, tvoj tast ali stric malo preveč pije, ali pa mama pritiska na tvoje ‘gumbe’.
Zdaj lahko mirno zadithaš, ker imam zate nekaj nasvetov, ki ti bodo pomagali preživeti praznike s svojimi nič kaj popolnimi sorodniki.
(Ampak kdo pa zares je popoln? Katera družina je zares popolna? Celo najpopolnejše na pogled, so najbolj krtične. A važno je, da imamo v rokavu prave strategije.)
Preden skočimo na teh 6 strategij pa se naroči na ta Youtube kanal. In označi tudi zvonček, da boš na tekočem, ko objavim nov video z različnimi nasveti za obvladovanja svojih čustev in misli, asertivne komunikacije, različnih tehnik za večjo prepričevalno moč in spretno postavljanje svojih meja.
In zdaj je čas, da pogledamo teh 6 preprostih, a učinkovitih strategij:
Tako kot imamo do praznikov nerazumna pričakovanja, da mora biti vse čudovito, romantnično in oh-in-sploh. Imamo tudi do družinskih članov za praznike nerealna pričakovanja.
Pogosto mislimo, da bodo težave v odnosih, ki jih ima naša družina preostalih 11 mesecev v letu, decembra kar nekako čudežno izginile. A odnosi imajo zgodovino preteklih konfliktov, zamer ali neprijetnih trenutkov. Zato se ne spremenijo sami od sebe. In ne postanejo nenadoma za praznike vrhunski.
Da bi se odnosi spremenili, se morajo spremeniti posamezniki znotraj odnosov. A tudi to, da bi se nenadoma vsi naenkrat odločili za spremembo na bolje, je bolj želja, kot pogost pojav. Poleg tega se nihče ni dolžan spremeniti, da bo izpolnjeval naša pričakovanja. To je preprosto nekaj kar moramo sprejeti, pa če je še tako žalostno. A to nam v resnici prinese svobodo in pomirjenost.
Hkrati to ne ovira nas, da bi mi spremenili naš pogled na naše družinske člane in odnose z njimi. Vem, da si zdaj mislite: pa zakaj bi moral ravno jaz prvi. A če dobro pomislimo: kaj pa je narobe s tem? Sploh, če bi to prineslo lepše druženje. Pogosto pa naša sprememba lahko prinese dosti večje pozitivne premike, kot bi si mislili.
Namesto upanja na pravljično srečanje, se osredotočite na majhne, dosegljive cilje, kot so: ohranjanje notranjega miru, uživanje v majhnih trenutkih, na prijeten pogovor ali trenutek smeha. Začutite hvaležnost tako za te trenutke kot za to, da imate družino – čeprav je, kakršna je. Pristojni smo poskrbeti le zase in za svoje počutje.
Že to, da razumemo, da popolnosti ni in da zato ne more biti naš cilj, ki bi ga veljalo loviti, lahko pomaga lažje krmariti na teh srečanjih. Nenazadnje prazniki štejejo le nekaj dni in nato gre življenje naprej. Ostanejo pa spomini. In zares imamo vpliv na te spomine.
Ja, res je, prazniki prinašajo tudi svojevrstno norišnico, vrvež, adrenalin, živčnost, gnečo…
A če so za vas prazniki polni stresa, ker vas v zvezi z njimi toliko stvari obremenjuje, ni težava v praznikih, ampak v vas.
Kar je dobra novica, saj pomeni, da je v vas tudi rešitev. In to zelo preprosta. Če svojo srečo pogojujete s tem, kako se drugi obnašajo, postanete ranljivi za konflikte in drame. Ko pa se odločite, da boste srečni ne glede na okoliščine, prevzamete nadzor nad svojim čustvenim stanjem.
Eden najpreprostejših in najlepših načinov za obvladovanje počitniškega stresa je, da obrnete zgodbo in si praznike raje naredite za svoj razlog za veselje. Zjutraj, ko se zbudite si dajte namero: “Danes bom užival/a, ne glede na to, kaj se zgodi.” Osredotočite se na tisto, kar vas osrečuje – glasbo, hrano, naravo ali druge majhne užitke. Čeprav je družinska situacija lahko naporna, vedno obstajajo stvari, za katere ste lahko hvaležni.
Odločite se, da bodo te prazniki za vas tudi priložnost za počitek, srečo, zabavo, samorefleksijo…
Ne glede na to, kaj se dogaja okoli vas, lahko o božičnih praznikih razmišljate kot o čarobnem času. Lahko ste pozorni na vse lepe stvari: božične okraske, lučke, romantiko v zraku, vrvež, ki kaže na živost v ljudeh, na značilne vonjave po cimetu, kolačkih, na zabave in srečanja s prijatelji…
Spustite namišljen stereotip, kako bi se morali prazniki ‘izgledati’, saj imate moč, da si jih prikrojite po svoji meri, pa še vedno obdržite elemente, ki vam zbujajo dober občutek. Praznovanje in sreča se tako ali tako začneta v nas, ne v okraskih.
Ravno zaradi povečanega psihičnega, fizičnega in družabnega napora je tem času ključnega pomena, da ne pozabimo nase in poskrbimo tudi za svoje potrebe.
Iskanje trenutkov zase med praznično naglico ni sebično, ampak je ključno za naše dobro počutje in zdravje. Pomagalo pa bo tudi, da se boste lažje soočili z družinskimi druženji z bolj pozitivno naravnanostjo. Če smo mirnejši, smo bolj odporni na zunanje dražljaje.
Skrb zase med prazniki je lahko že to, da se ustavimo in vzamemo pavzo. Da se vmes malo spočijemo od intenzivnega hitenja, neprestane komunikacije in obilja prazničnih dobrot. S tem preprečimo, da nas vse te aktivnosti ne izčrpajo. V teh trenutkih si lahko regeneriramo svoje telo in duha z branjem knjige, sprehodi, meditacijo ali opravljanjem naših hobijev.
Skrb zase je v tem obdobju še bolj zabavna, ker so lahko tudi božično obarvamo. Lahko se kar sami sprehodimo skozi vrvež in množico ter uživamo v pogledu na množico hitečih ljudi, pravljične okraske in lučke, ki nam pričarajo čarobnost. Nato pa si ob prihodu domov privoščimo vročo čokolado ali poseben omamen čaj ob prijetnih nostalgičnih božičnih melodijah.
Pomembno je, da tudi v tem obdobju poslušamo svoje telo – če smo utrujeni, si privoščimo počitek, tudi če vsi drugi hitijo.
Meje so osnova zdravih odnosov, še posebej pri soočanju z zahtevnimi družinskimi situacijami, kjer se pogosto prepletajo nerealna pričakovanja in škodljivi stari vzorci.
Postavljanje meja vas ščiti pred nepotrebno dramo in omogoča bolj uravnoteženo praznično izkušnjo. Pomagajo pa tudi zaščititi naše čustveno in duševno zdravje.
To pomeni, da moramo biti jasni glede tega, kaj nam ustreza. In da svoje meje skomuniciramo mirno, a odločno.
Bodite pripravljeni reči “ne” brez občutka krivde. Ali pa mirno in asertivno recite: “Danes bi raje govorila o nečem bolj lahkotnem ali spodbudnem.”
Dober načrt nam lahko pomaga preprečiti stresne situacije in bolje obvladovati nepredvidljive trenutke.
Če smo pripravljeni tudi na krizne scenarije, nas neprijetna presenečenja ne morejo vreči iz tira. Načrtovanje nam omogoči, da ohranimo nadzor in se bolje soočimo z izzivi.
Dobro je, da načrtujemo svoj časovni okvir druženja – čas prihoda in kako dolgo bomoostali. Zelo pomembne pa so tudi izhodne strategije za nujne primere.
To naredimo preprosto tako, da pomislimo na možne vire napetosti (kateri ljudje in situacije nas znajo vznemiriti). Nato pa se pripravimo, kaj bomo rekeli, če dotična oseba začne z neko občutljivo temo. Pomislimo, kako se bomo spopadli z morebitnimi negativnimi čustvi, ki bi se nam lahko ob tem sprožila.
Razmislimo tudi, kako se lahko umaknemo, če postane situacija preveč obremenjujoča. Lahko se preprosto opravičimo, da smo utrujeni in bi se radi malo odpočili. Lahko gremo na telefon in pokličemo prijateljico. Ali skočimo ven na en sprehod (kar je sploh nujno, če imamo kužka). Ali gremo ven na kavo.
Ko se na enem mestu zbere toliko ljudi z različnimi vrednotami, pogledi, mnenji, je drama pričakovana. Sploh, če tej mešani družbi dodamo še nekaj krepkih kapljic alkohola, ki dajo dodaten pogum in razvežejo usta.
A ravno zamere iz preteklosti povečujejo napetosti in otežujejo povezovanje med prazniki. Odpuščanje je korak k osvoboditvi od teh bremen. Odpuščanje pa je prej kot darilo drugim, darilo sebi. Saj nas osvobodi čustvenih bremen, ki nam otežujejo uživanje v sedanjosti.
Ob tem je pomembno zavedanje, da odpuščanje ne pomeni pozabiti ali odobravati dejanja – ampak pomeni, da ne dovolimo, da nas nadzorujejo stara čustva.
Pomaga tudi razumevanje, da ima vsak svojo zgodbo in razloge za svoje vedenje. In da vsak dela, kot najbolje zna, čeprav ni nujno, da je dobro. A če bi znal bolje, bi zagotovo tako ravnal. Spomnite se, da veliko stvari vpliva na pogled in vedenje ljudi. Težke izkušnje, razočaranja, pričakovanja, značajske lastnosti in prepričanja lahko ljudi prisilijo, da rečejo ali naredijo nekaj, s čimer nas prizadanejo, čeprav tega ne želijo.
Tudi v tem primeru velja kot v prvem nasvetu, da se osredotočimo na trenutne možnosti za povezovanje in poiščemo male korake k boljšim odnosom.
Če pa vseeno ocenite, da bi to od vas zahtevalo preveč in da tega ne zmorete, dobro razmislite ali je vredno, da praznike preživite v takih okoliščinah. Morda obstajajo boljši načini za preživljanje dragocenega prazničnega časa.
Dejstvo je, da preteklosti ne moremo spremeniti. Lahko se še naprej mučite zaradi nje ali pa jo pustimo. Izbira je vaša.
Tako, to je bilo 6 strategij za prijetnejša družinska praznična druženja.
Počitnice so torej lahko tudi idealen čas za razmislek in introspekcijo. In ravno zahtevne družinske razmere znajo biti še posebej koristne, saj lahko služijo tudi kot pospešek v preboj na osebni rasti. Pomagajo nam namreč zagledati, kje vse imamo še slepe pege, ki jih do zdaj nismo videli.
Predvsem nam pomagajo vzeti moč v svoje roke, se naučiti osredotočati na pozitivne plati (ali praznikov ali družinskih članov), se poslušati, morda postati bolj prožni v dogovarjanju, ali pa postavljati svoje meje, sprejemati sebe in druge v njihovih posebnostih in se naučiti povezovati v skupnih točkah in dopuščati njihove drugačnosti.
Zagotovo bomo zares postali bolj razsvetljeni, če bomo zmogli najti počitniško veselje v tej zahtevni družinski dinamiki in na novo osmisliti praznike ali praznična družinska srečanja, ki do zdaj morda niso odražala veselih in harmoničnih podob.
Če želiš, da te pri tem vodim skozi zabaven spletni praznični preživetveni vodnik, ki ti pomaga iti globje, odkriti in transformirati nezavedna prepričanja in vzorce, ki vplivajo na tvojo povečano tesnobnost in stres v tem času, potem skoči SEM in preveri, če je to prava rešitev zate. V tem spletnem tečaju najdeš tudi še bolj konkretne, praktične komunikacijske strategije za prepečevanje in obvladovanje konfliktov ter bolj vplivno in asertivno komunikacijo.
ŽELIŠ RAJE POGLEDATI TO VSEBINO:
Če se ti je zdela vsebina zanimiva, bom vesela, če jo povšečkaš. Če se ti zdi koristna, jo pošlji naprej… Pa napiši spodaj v komentar, kakšne so tvoje izkušnje z družinskimi prazničnimi druženji. Imaš morda kakšno zanimivo prigodo, izkušnjo. Ali kaj ti predstavlja največji stres na božičnem srečanju s sorodniki?
Želim ti veliko užitkov in dobrih odnosov v teh decembrskih druženjih.
Jaz sem Anja in se vidiva prihodnjič (ali pa na spletnem seminarju ali na decembrski skupinski hipnozi v živo).
