Zadnjič sem objavila mini reportažico iz obiska prireditve Slovenke leta in na moje presenečenje dobila tako zelo čustveno nastrojene komentarje od nekaterih mojih znank.
Vprašala sem se, kako se odzvati na take komentarje?
Kajti ko imaš opravka z zelo čustveno nastrojeno osebo, je jasno, da bo večina stvari, ki jih boš rekel, le še okrepila ta naboj. Saj je očitno naletela na področje, ki jim sproža neko bolečo točko.
Pustimo to, da so takšne boleče točke ravno priložnost za preboj, dodatno samospoznavanje, osvoboditev in novo rast. Ker vse, kar v nas zbuja močna čustva, prav kliče, da bi se sprostilo. Ampak navadno v takih situacijah tega nismo zmožni videti tako in raje stopimo v obrambo. Svoj naboj in puščice pa usmerimo v prinašalca sporočila. A ta je le ogledalo, ki vabi, da v resnici pogledamo vase.
Tudi jaz nisem od nekdaj gledala tako. In sem tudi sama reagirala in napadla tistega, ki je rekel nekaj, s čimer se nisem strinjala. A zdaj vem, da reakcija več pove o človeku, ki reagira, kot o stvari, na katero reagira. Zato me zdaj takšni komentarji tudi ne prizadanejo več. Prav tako ne zbudijo v meni čustev in reakcije, ki mi jo ‘podtikajo’. A to ne pomeni, da ne začutim teh njihovih čustev. Seveda jih. Vendar imam to moč, da držim svoja čustva pod svojim nadzorom in se distanciram od njihovih.
Zato nisem niti malo jezna na take komentarje, a sem v resnici vsakič znova hvaležna za priložnost prinašalcem priložnosti, da lahko preverim, kje sem. Hkrati je to možnost, da še utrjujem to svojo pridobljeno modrost in navado.
Tega ne delim zato, ker bi hotela izpasti boljša ali pokroviteljska, ampak zato, ker želim ozavestiti ta proces še pri komu drugem, ki je morda odprt, da se nauči iz moje zgodbe in ne rabi na svoji koži tega občutiti. Ali pa da mu bo morda lažje, ko bo sam v taki situaciji.
Predvsem pa je MOJA STRAST IN MOJE POSLANSTVO, da se kot družba NAUČIMO SHAJATI V RAZLIČNOSTIH IN SE NE NAPADATI, ČE IMAMO DRUGAČNE POGLEDE IN PREPRIČANJA. Jaz se pogosto veliko več naučim od drugače mislečih ljudi. (Medtem ko s sorodno mislečimi okrepim in uživam v občutku pripadnosti.)
Vsi smo ljudje in prav je, da smo zgled, kako uporabljati svojo empatijo in človeškost. Meni ni lepšega občutka, ko se z nekom, s komer sem bila morda nekoč v konfliktu, pobotam. Ko si oba lahko zrelo priznava: “Lej motila sem se. Ampak sem se nekaj naučila.”
Tudi ni treba, da se čisto o vsem strinjamo, a vseeno se lahko človeško pogovarjamo, brez da bi se obtoževali in napadali. Ker kakšen zgled pa smo s tem, pa če zagovarjamo še tako božanske in plemenite ideje. Sami se pa grizemo in udrihamo z besedami. Tako smo potem na isti poti, kot so se religije skozi zgodovino med sabo pobijale v imenu ljubezni do boga.
A NI ŽE ČAS, DA SE NEKAJ NAUČIMO IN ZAKOPLJEMO SEKIRE. MAR SE NE ZAČNE TO PRI VSAKOMUR OD NAS?
Ne vem, če se tudi vi vprašate, ko naletite na tako situacijo: kako se je najbolje na to odzvati? Ali samo odreagirate.
Ugotovila sem, da je pri meni (v zasebnem življenju) to kar nova navada. Mi je pa to zelo zanimivo, glede na to, da je bila to prva stvar pri snovanju strateških komunikacijskih kampanij za različna podjetja, ki smo jih naslavljali na oblikovanje percepcije ciljnih javnosti.
Zanimivo mi je bilo, ko sem ugotovila, da sem tehnike strateške komunikacije uporabljala le poslovno, zasebno pa je bila kovačeva kobila bosa. Tega sem se zavedla šele ko sem to znanje začela prelivati in nadgrajevati s pogovorno hipnozo in v delo s strankami na hipnoterapijah.
Mislim si, da je bila težava predvsem v tem, ker je v komunikacijo z bližnjimi, prijatelji, znanci vključenih veliko več čustev. Bolj osebna je. Zato je večja možnost, da nam pritisne na naše žulje in sprožilce, ki odnesejo pokrovko ekonom lonca.
Mehanizmi našega uma ali živčno-kemičnega sistema so žal takšni, da delujejo primitivno. Zato jih moramo zavestno nadgraditi, sami se ne bodo. In principi prepričevanja so lahko učinkoviti šele, če igramo po pravilih naše psihološke narave. Kar pa je sprva kontraintuitivno.
In PREDVSEM MORAMO NAJPREJ OBVLADATI SEBE, DA BI LAHKO BOLJE VPLIVALI NA DRUGE. Žal nas spretnega prepričevanja v šolah niso naučili. Prav tako nas niso naučili strateške komunikacije. To je na nas.
In če si kaj želim, je to, da izboljšamo nivo komunikacije drug z drugim. Lažje se bomo zmenili in našli kompromis za skupno sobivanje. Predvsem se bomo pa bolje imeli. Ker zdrava komunikacija prinaša zdrave odnose, zdravi odnosi dobro počutje, dobro počutje pa zdravo telo in zdravo družbo nasploh.
P.S.
Če želiš povečati svoje prepričevalske in vodstvene moči in spretno vplivati na druge, je zdaj čas (ki pa že zelo tik-taka), da se prijaviš na:
⚡BREZPLAČNI WEBINAR⚡
PREPRIČAJ KOGARKOLI – zvito, ne na silo!
7. 3. 2024 ob 20h prek spleta – število mest je omejeno
(Če se webinarja ne moreš udeležiti v živo, si lahko posnetek ogledaš naknadno.)
Naslovna fotografija: Pexels
