Lahko smo v neki službi, ki nam ni všeč, in mislimo, da smo zaradi službe nezadovoljni. Pritožujemo se, govorimo, kako služba ni dobra. In lahko je res, da ni dobra.

Potem službo izgubimo ali damo odpoved. In smo zopet nesrečni. Tokrat zato, ker nimamo službe. Nimamo toliko denarja, kot smo ga imeli prej, nimamo te rutine… in spet nismo okej.

Nato najdemo novo službo, ki nam ustreza. Ampak mi še vedno najdemo razloge, kaj ni okej. Zdaj imamo preveč dela, moti nas, ker pridemo domov preveč utrujeni, ker ni nobene pametne gostilne v bližini…

A če se okoliščine menjajo, naše nezadovoljstvo pa ostaja, potem problem očitno ni samo v okoliščinah. Ker če bi bila stvar res samo v okoliščinah, bi se z njeno spremembo spremenilo tudi naše počutje.

Ampak če zamenjamo službo, mesto, okolje, partnerja, situacijo … in mi še vedno najdemo nekaj, zaradi česar nismo okej, potem je čas, da pogledamo vase.

In nič ne rečem, nekatere službe so res slabe, nekatera mesta (lokacije) nam res ne ustrezajo. Nekateri odnosi so res nezdravi. Ampak vprašanje je ali je naše počutje res posledica te okoliščine ali smo se le navadili, da svoje počutje vedno razlagamo skozi okoliščine.

Ker okoliščine seveda vplivajo na nas, ne določajo pa nujno, kako se bomo v njih počutili. Notranja sprememba (v nas) lahko spremeni tudi naš odnos do okoliščin in s tem našo sposobnost, da jih dejansko spreminjamo.

Seveda to ne pomeni, da bodo okoliščine kar naenkrat dobre. Če je služba smotana ali če je situacija težka, je lahko še vedno težka in neugodna. Gre bolj za to, da smo mi vseeno lahko okej znotraj tega. Da lahko tudi znotraj teh okoliščin najdemo svoje mesto pod soncem.

Ker ko nismo več ves čas nezadovoljni, izčrpani in v notranjem odporu do tega, kar se nam dogaja, dobimo nazaj svojo energijo, moč in kreativnost. In šele takrat imamo dovolj energije tudi za to, da okoliščine dejansko spremenimo. Ker če smo ves čas utrujeni, nezadovoljni, jezni, razočarani in se borimo s tem, kar je, pogosto nimamo niti toliko moči, da bi karkoli spremenili. In ravno takrat samo bežimo iz ene okoliščine v drugo in iščemo motilce, ki nam odvračajo pozornost iz situacije. In upamo, da bo naslednja okoliščina končno tista prava.

Zato je včasih potreben premik v glavi, do katerega je pogosto zelo težko priti sam v takšni situaciji (sploh če je že močno zaciklana). To pa zato ker, ko smo tako dolgo v nekem vzorcu razmišljanja+ in reagiranja, ga od znotraj sploh več ne vidimo.

In tukaj lahko pomaga hipnoza.

Hipnoza lahko pomaga pri spreminjanju avtomatskih notranjih vzorcev, ki so se skozi čas utrdili, in nam omogoči, da določene stvari začnemo doživljati drugače. Predvsem dobimo nazaj notranjo svobodo in moč, da lahko sprejmemo, da tole trenutno ni idealno, ampak smo še vedno lahko okej. In ravno iz tega prostora se potem lažje pravilno odločimo ali bom ostali tukaj in sprejeli ali pa bomo šli in si ustvarili novo mesto pod soncem. Ko smo notranje stabilni, nam ni treba takoj spremeniti vsega okoli sebe.

V tem primeru bomo odšli zato, ker smo trezno ocenili, da je druga okoliščina za nas boljša in da je to trenutno najbolj pametna poraba naše energije. Kar je ogromna razlika.

Če smo mi tisti, ki v veliki meri nadziramo svoje počutje, potem to pomeni, da ne glede na to, v katerih okoliščinah se bomo znašli, se lahko v njih počutimo mirni in zadovoljni. In s tem bomo imeli tudi vedno dovolj notranje moči, da jih takrat, ko bo to res smiselno, tudi spremenimo.

Foto: Pexels