Vsi se nenehno soočamo z dvomom vase in se sprašujemo kdo pa smo mi, da bi se oglašali, ali imamo pravico nekaj povedati, ali bomo izpadli dovolj pametni, ali nas bodo drugi sprejeli...
In če v takih trenutkih nisi opremljen/a s konkretnimi orodji, ki ti pomagajo ohraniti jasnost in dostojanstvo, lahko nemočno prepustiš dvomu, da prevzame vodstvo.
Kajti ko si v negotovosti, dvomu ali tremi, tvoj živčni sistem preplavijo stari vzorci: zmrzni, umakni se, ne izstopaj, ne tvegaj, ne izražaj se.
In takrat pač ne moreš zaupati svojemu notranjemu občutku.
Saj to lahko škodljivo vpliva na priložnosti, ki jih dobiš. Ali da jih celo spustiš, da gredo mimo. Ali pa si z govorom narediš krivico, ker ustvariš napačen vtis. Pogosto v takih primerih začnemo govoriti tišje, se opravičevati, skrbeti bolj za mnenje drugih kot za svojo resnico.
A težava je, da večina pomembnih trenutkov v življenju ne pride, ko smo popolnoma pripravljeni, samozavestni in prepričani vase. Ampak takrat, ko smo pripravljeni tvegati, še preden verjamemo vase.
In paradoks je, da ravno takšna dejanja ustvarijo samozavest, ne obratno.
To so pogosto situacije:
Ki zahtevajo, da postaviš mejo in zaščitiš svoj prostor, čeprav te je strah. A če v takem primeru čakaš na popoln občutek samozavesti, bo meja zamujena.
Ko te prvič čaka kakšen javni nastop, predstavitev ali pogovor s skupino. Enkrat je vedno prvič oz. traja nekaj ponovitev, da dobiš tisto pravo samozavest.
Ko moraš izraziti svoja čustva ali ranljivost v odnosu. In če tega ne poveš, ostaneš sam/a s svojim strahom. Saj je ravno izražanje pot do bližine, ne njena posledica.
Ko začutiš, da je trenutek, da zagovarjaš svoje ideje ali vrednote. A če ne deliš svoje ideje, nikoli ne boš vedel/a, kaj bi lahko ustvaril/a, spremenil/a, navdihnil/a.
Ko postavljaš ceno za svoje delo ali prodajaš svojo storitev. Ampak če čakaš na popolno samozavest, boš vedno zaračunaval/a premalo ali sploh ne.
Ko učiš ali vodiš druge, čeprav se ob tem učiš tudi sam/a. Vloga starša, vodje, mentorja pogosto pride preden si popolnoma izkušen/a. Dober vodja ni nekdo brez dvoma, ampak nekdo, ki se zna kosati z dvomom, a vseeno navigirati.
Ko moraš sprejeti pomembno odločitev (v odnosih, karieri, selitvi, novih korakih…), čeprav ne veš ali je čisto prava. Tega zares nikoli ne moreš vedeti, ker popolne gotovosti ni, saj nihče nima vpogleda v prihodnost.
Ko prvič izstopiš iz stare v novo identiteto. Najprej imaš občutek, da to ‘igraš’, šele z zamikom identiteta postane navada ali druga koža.
V takih primerih pomaga, da imaš na voljo praktična orodja, s katerimi si lahko pomagaš.
Orodja ti sicer ne izničijo dvoma, ampak ti omogočijo, da dvom ne prevzame tvojega glasu in delovanja.
Orodja, ki ti jih predstavljam v videu, bodo od zdaj naprej tvoja opora, da boš lahko kljub temu deloval/a.
Dala ti bodo zavedanje, da tudi če se v sebi treseš, vseeno lahko govoriš jasno in stojiš pokončno.
Saj veš: ena ključnih veščin osebne moči je delovanje. In tudi samozavest se gradi skozi pogumno delovanje v praksi.
