HIPNOTIČNI TRIKI ZA DRUŽINSKO HARMONIJO

Danes imam za vas nekaj trikov, ki vam za božično, družinsko druženje pomagajo hipnotizirati vaše sorodnike, da postanejo prijetni sogovorniki. To so tehnike, ki jih kot hipnotizerka redno uporabljam – tako doma kot v službi.

 

To znanje pa še posebej prav pride na družinskih srečanjih, ki so idealna priložnost, da obstoječe družinske napetosti pridejo na površje. Kako v tem času poskrbeti za svoje počutje, smo govorili že v enem od prejšnjih prispevkov. Danes pa se bomo osredotočili predvsem na komunikacijske spretnosti.

 

Prednost teh tehnik je, da ‘jahajo’ značilnosti naših možganov in psihologije, da omogočijo najbolj učinkovito vplivanje na sogovornike. Ker je hipnoza najhitrejša metoda, ki nam pomaga do želene transformacije oz. rezultata.

 

Moja želja je, da vas opolnomočijo, da se boste z veseljem in samozavestjo udeležili takšnih druženj, da jih spremenite iz tesnobnih v prijetne izkušnje in jih morda celo uporabite za drastičen osebni preboj oz. osebnostno rast, ko okrepite svojo zmožnost za večjo odpornost in empatijo. 

 

ZAKAJ SO KONFLIKTI V KOMUNIKACIJI Z DRUŽINSKIMI ČLANI TAKO POGOSTI IN INTENZIVNI?

Na eni strani družinski vzorec, ki zajema različne družinske člane, nastane naključno in med sabo pomeša najrazličnejše karakterje osebnosti, z različnimi intersi in pogledi. Ta različnost v komunikaciji kliče po večji toleranci, spretnosti samoobvladovanja in navigiranja skozi takšne bolj zahtevne pogovore.

 

Na drugi strani imajo ti različni družinski člani tudi skupno zgodovino, ki običajno vključuje veliko dobrega. A tudi številne boleče izkušnje, nezdrave vzorce komunikacije in vedenja. To prinaša tudi večjo domačnost, ki zbudi pogum, da si posamezniki več upajo. Kar je lahko zelo neprijetno, če gre za negativne reakcije. Hkrati pa nam skupna zgodovina omogoča tudi, da zanamo vsi znotraj teh vzorcev profesionalno pritiskati na občutljive točke drug drugega.

 

PIONIRJI SPREMEMB

In ko gre za komunikacijo znotraj družin pogosto opažam, da so pričakovanja ljudi, da se morajo najprej družinski člani spremeniti, da se bosta njihov odnos in komunikacija izboljšala. Ampak s tem dajemo svojo moč v roke drugih ljudi. In to je pokazatelj, da sprejemamo vlogo žrtve.

Zakaj ne bi vzeli moč v svoje roke in mi postali pionirji sprememb v družini. In brez skrbi – lahko potrdim, da bomo priča spremembi, ki jo želimo videti.

 

Ta božič je super priložnost, da mi začnemo drugače – z nadgrajeno komunikacijo, ki deluje hipnotično:

  • Da se usmerimo na obvladovanje sebe in res globje prisluhnemo ljudem okoli nas.
  • Da najprej sami demonstriramo strpnost in sprejemanje drugačnih pogledov.
  • Da spoštujemo sogovornike in jim dovolimo njihove poglede in jih kvečjemu poskušamo bolje razumeti.
  • Da počakamo preden reagiramo, ampak se odzovemo premišljeno, strateško. Magari naredimo pavzo za vdih in izdih, preden začnemo govorit.
  • Da se distanciramo z zavedanjem, da stvari niso osebne, ampak da vsak s tem, ko govori, govori o sebi.
  • Da smo radovedni in beremo med vrsticami, kaj točno nam s tem sporočajo o sebi.
  • A to želimo po novem sprejemati s sočutjem (ne vzvišenostjo ali obsojanjem). Saj to kar mi vidimo v njih, zopet zares govori o nas samih. Zato je boljše spoznavanje drugih tudi odlična priložnost za dodatno spoznavanje sebe.
  • Da se osredotočimo na stvari, ki nas povezujejo z družinskimi člani.
  • Da si prizadevamo za spodbudno komunikacijo, ki dvigne ostale v boljše počutje, jih inspirira, namesto, da jih zamori.

 

PRIPRAVA TERENA

Družinske konflitke lahko odlično premagamo s komunikacijo, ki temelji na načelih pogovorne hipnoze.Še prej pa je pomembno, da obvladamo sami sebe. Kajti da smo zmožni delovati kot dobri hipnotizerji, je pomembno, da obvladamo sami sebe. To pa dosežemo s tem, da najprej preverimo svoje zaključke, ki jih imamo o družinskih članih in sami sebi v povezavi z njimi.

Spremenjen pogled nam omogoči, da stvari jemljemo manj osebno, smo bolj sočutni in smo zmožni bolj pristne komunikacije.

Za začetek najprej preverimo, kako smo do zdaj gledali na družinska srečanja. Kakšne misli se nam porodijo ob tej ideji? Je to: “Jao, spet ta zoprna božična večerja, itak se vedno skregamo. Itak da bo ta in ta oseba spet nabijala, težila ali kako drugače ogrožala naš obstoj. Kako naj se imamo fajn, če pa je vedno muka, ko vsi nekaj pametujejo…”

 

In ko bomo videli, kakšen je naš (verjetno) destruktivni pogled na druženje, si nato postavimo cilj:

Kaj si želimo od tega srečanja; kako bi ga radi preživeli?

To je zelo pomembno, saj so naši možgani stroj za potrjevanje prepričanj in iz okolice iščejo dokaze, da potrdijo naše osnovne domneve oz. cilje.

In prepričana sem, da si globoko v sebi čisto vsi (tako mi kot naši družinski člani, čeprav morada ne deluje vedno) želimo preživeti lepo izkušnjo, se dobro počutiti, vzpostaviti čim boljši stik z ljudmi, uživati v dobri hrani…

 

Potem pa preverimo kakšne so bile pretekle pasti, ki jih želimo tokrat zaobiti ali preoblikovati. Gre za to, da lahko na podlagi preteklih izkušenj zelo dobro previdimo, kaj lahko pričakujemo. Glede na to, da se naši bližnji do zdaj še niso hoteli spremeniti. (Kakšne so značilnosti posameznih članov, kako običajno poteka druženje, kje se največkrat pojavijo konflikti, kaj so naše občutljive točke…)

 

NEKAJ VPRAŠANJ, KI NAM POMAGAJO PRI PREDPRIPRAVI:

  • Kakšna je prevladujoča družinska dinamika? Kakšna čustva in tendence se čuti v zraku?
  • Kje tlijo največje napetosti? Kaj običajno poruši mir?
  • Kaj se običajno dogaja v mojih občutkih?
  • Kaj me najbolj moti? S kom imam največji problem? Kaj ustvarja to težo?
  • Kaj so moje občutljive točke?
  • Kaj se zgodi, ko se nekdo ne strinja z mano? Zakaj mi je tako pomembno, da se strinjajo?
  • Kako pogosto se jaz strinjam z njimi?
  • Kako dobro jaz poslušam druge?
  • Kako jaz zmorem sprejemati njihove različne poglede?
  • Kako bi si želela, da bi bilo? Kakšen je moj cilj glede tega druženja?
  • Kako se želim počutiti med in po tem?
  • Česa se veselim?
  • Kaj dobrega lahko jaz prispevam in doprinesem?
  • Kaj je v moji moči, da prispevam k uresničenju te želje?
  • Kako lahko sprejmem, da določenih stvari ne morem spremeniti, da nimam vpliva nanje?
  • Kaj so moje največje lekcije, ki sem jih v zvezi s tem že osvojila; kaj še lahko osvojim?
  • Kje so moje meje?
  • Kako sem dosedanj postavljala svoje meje? In kako je to delovalo?

 

9 KOMUNIKACIJSKIH VZORCEV ZA OHLAJANJE NAPETIH SITUACIJ

Kot obljubljeno uvodoma, pa je zdaj čas, da vam predstavim 9 komunikacijskih tehnik, ki temeljijo na hipnozi, NLP-ju (nevro-lingvističnem programiranju) in nevroznanosti. Te tehnike pomagajo, da lahko držimo nadzor nad situacijo in lahko razorožimo morebitne konflikte ter izboljšamo dolgoročno dinamiko odnosov.

 

Ključni principi, na katerih omenjene tehnike temeljijo, vključjejo:

  • Sprejemanje in sodelovanje:

Zelo pomemben prvi korak je, da vzpostavimo zaupanje in odprtost sogovornika, in preprečimo, da bi se skril za svoje obzidje ali se celo pripravil na ‘napad’. To dosežemo s tem, da ostanemo nevtralni in se pridružimo sogovorniku na njegov zorni kot, nato pa ga nežno usmerimo drugam.

  • Preusmeritev pozornosti:

Ko razumemo sogovornika in njegov pogled ter vzpostavimo povezavo, pride trenutek za spremembo fokusa pogovora na rešitev, ki je v resnici presečišče našega in njihovega cilja.

  • Upravljanje čustev:

S tem, da ohranjajmo nadzor nad svojimi čustvenimi reakcijami, pomagamo tudi sogovorniku, da drži nadzor nad svojimi čustvi. Hkrati pa preko aktivacije svojih želenih čustev sprožamo tudi čustva sogovornika. Saj so čustva nalezljiva. In le umirjena naša čustva, lahko ustvarijo razumevanje, povezavo in slišanost med sogovornikoma.

 

Uporabljajo pa naslednje jezikovne vzorce:

  1. Preusmeritev z vzorcem “Strinjam se, in …”

Ko nam sogovornik nekaj dopoveduje, s čemer se ne strinjamo, nas zamika, da bi se odzvali z demantiranjem njegovega vidika. A bolj učinkovito je, da ne zapletamo v odpor in ne dajemo odbojne energije. Namesto tega sogovornikov pogled najprej potrdimo, se strinjamo, nato pa to nadgradimo z dodatkom, ki vodi k umirjanju napetosti:

“Strinjam se, da imaš svoje mnenje, in res me zanima, kako si prišel do tega zaključka.”

 

  1. Uporaba pomirjujočih metafor

Če postane komunikacija napeta, uporabimo metafore, ki pomagajo nevtralizirati čustva, saj uporabijo drug zorni kot, ki nas na nek način distancira od situacje, a hkrati pokaže na želeno smer rešitve:

“Zdi se mi, kot da vsi skupaj vozimo po eni zelo vijugasti cesti. Mogoče je pravi čas, da si vzamemo trenutek, da pogledamo zemljevid ali gremo na kavo?”

 

  1. Tehnika zrcaljenja in usmerjanja

To deluje tako, da preprosto ponovimo sogovornikove besede ali ton glasu, saj s tem ustvarimo občutek razumevanja, nato pa ga popeljemo do umirjenosti:

“Slišim, da si razočaran zaradi tega, kar se je zgodilo. Ampak vsako razočaranje je odlična priložnost za pavzo in premislek, kako to izboljšati?”

 

  1. Vprašanja za preusmerjanje pozornosti

Zelo preprosta tehnika, ki jo uporabimo tako, da z vprašanji preusmerimo pozornost iz čustev na rešitve:

“Uf, ja, tko samo padli notri v to soočenje mnenj, ampak vprašanje je, kako lahko najdemo skupno pot? Kaj je najboljša stvar, ki jo lahko naredimo, čeprav se ne strinjamo, da se bomo vseeno dobro ali še boljše razumeli?”

 

 

Če ti je vsebina zanimiva, in želiš še več podobnih receptur za obvladovanje sebe, svojega uma, večanja samozavesti s pomočjo hipnoze, samohipnoze in za povečevae svojega vpliva, boljše odnose, komunikacijo, s pomočjo pogovorne hipnoze, se naroči na ta Youtube kanal. In označi tudi zvonček, da boš na tekočem, ko objavim nov video.

 

 

  1. Razgradnja napetosti s pre-okviranjem zornega kota

Neko temo, ki se zdi izvor konflikta, lahko preoblikujemo tako, da najdemo nov pomen znotraj te teme, ki je naravnan bolj pozitivno:

“Razumem, da te to skrbi, kar pomeni, da ti je resnično mar zame. Zato to zelo spoštujem.”

 

  1. Tehnika premora

Ko čutimo, da se strasti vse bolj ogrevajo in postajamo vse bolj razburjeni, lahko zelo hitro in elegantno ustavimo tok pogovora s predlogom za pavzo. To omogoči, da se naboj v trenutku znevtralizira:

“To je res pomembna tema, zato predlagam, da si vzamemo trenutek in se umirimo (ali skočimo na wc), preden nadaljujemo.”

 

  1. Sidranje pozitivnih občutkov skozi spomin na dobre pretekle izkušnje

Na sogovornika lahko pozitivno vplivamo tudi, da ga usmerimo na pretekle pozitivne izkušnje v zvezi s kakšno prijetno, sorodno izkušnjo. S tem aktiviramo njegov občutek varnosti, umirjenosti in samozavesti:

“Ampak spomnim se, kako dobro smo rešili podobno situacijo pred časom.”

 

  1. Nepričakovana pohvala za razorožitev

Ko sogovornik pričakuje, da se bomo uprli in mu dali kontra odboj, ga lahko razorožimo, da ga presenetimo z iskreno pohvalo:

“Občudujem te, kako strastno zagovarjaš svoje stališče. To je res redka lastnost.”

 

  1. Ustvarjanje občutka izbire z dvojno povezavo

Sogovorniku lahko ponudimo možnost izbire med dvema predlogoma, ki oba vodita k rešitvi. S tem zmedemo njegov kritični um in tako preprečimo, da bi mu zbudili odpor:

“Ali želiš o tem govoriti zdaj, ali si raje vzameva čas in se pogovoriva kasneje, ko bova oba bolj mirna?”

 

ŽELIŠ TA POSNETEK RAJE POGLEDATI:

 

Če se ti je zdela vsebina zanimiva, bom vesela, če jo povšečkaš. Če se ti zdi koristna, jo pošlji naprej prijateljem ali družinskim članom… Pa napiši spodaj v komentar kakšno zanimivo izkušnjo iz družinskih srečanj. Ali pa če imaš kakšo vprašanje v zvezi s tem.

 

Sicer pa toliko zaenkrat, jaz sem Anja in se vidiva v naslednjem videu.

Adijo!

 

 

 

 

 

 

 

 

Prijavi se na e-novice