Včasih si ljudje predstavljajo, če se želimo naučiti boljših prepričevalskih spretnosti, da želimo biti nemoralni in manipulirati ljudi. A kot se izkaže, je resnica ravno obratna…
Če hočemo učinkovito vplivati na druge, je ključno, da najprej OBVLADAMO SAMI SEBE. To pomeni, da najprej obvladamo svoje občutke.
Na drugi strani pa, da si damo DOVOLJENJE, DA POSKRBIMO ZASE IN TUDI PROSIMO DRUGE ZA POMOČ ali pa jih navdušimo za pomoč. Saj če tudi sami z veseljem pomagamo drugim, vemo kako dobro se ob tem počutimo.
Pri tem pa se srečamo z vprašanjem, kaj MOTIVIRA določene ljudi. Nekatere motivirajo predvsem materialne koristi oz. kaj jim lahko nekaj doprinese v materialnem smislu. Druge motivira da so slišani, da so povezani, da delijo svoje ideje.
A pozor: nič ni narobe z nobeno zadevo.
V interakcijah in povezovanju z drugimi gre za USTREZNO TRGOVANJE Z VREDNOSTJO ZASE IN Z VREDNOSTJO ZA DRUGEGA. Pomembno je le, da se znamo ustrezno uravnovesiti z drugimi, da pridemo do nekega strinjanje oziroma soglasja, ki je sprejemljiv za obe strani. Zato je prav, da se ujamemo s tistimi, s katerimi imamo podobne vrednote in smo kompatibilni.
Bomo pa lahko bolj uspešno ‘trgovali’ z interesi, če se bomo zavedali, kaj sploh so naši interesi in naši cilji. Za dobro trgovanje je pomembno razmišljati o podinteresih teh interesov ali podciljih ciljev. To pomeni o sami razslojenosti cilja.
Da lahko pridemo do KOMPROMISOV IN PRILAGAJANJ. Zato je zaželeno, da preigravamo in imamo v mislih razčlenjene možnosti, ki so nam na voljo. Da vemo, kaj sploh lahko ponudimo in kako lahko tudi mi pomagamo. (Ob tem je pomembno opozoriti tudi na to, kako pomembna je vzajemna povezava in sodelovanje. Saj le tako lahko ohranjamo in gradimo odnose, v katerih lahko ostajamo in hkrati uresničujemo sebe ter enako pomagamo drugemu, da uresniči sebe tudi z našo pomočjo.)
DRUGA STVAR JE PA SAMA KOMUNIKACIJA.
Če se zavedamo svojih interesov, pa ne znamo tega skomunicirati, bo naše trgovanje bolj klavrno.
A tudi pri komunikaciji so stvari nekoliko kontraintuitivne. Vsi namreč poznamo ta ameriški stil prepričevanja ali prodaje na prvo žogo “kupi, kupi, kar ponujam”. Ampak vemo, da v praksi dostikrat ne gre tako.
Ljudje namreč hitro dvignemo obrambne zidove, kadar začutimo, da prihaja grožnja, da je nekdo vsiljiv ali zahteva preveč od nas. S tem pa se avtomatično zmanjša verjetnost, da bo njegova želja izpolnjena oziroma da bomo sploh odprti za kakršnokoli sodelovanje.
Tako, da tukaj je bolje delovati obratno. To pomeni, da bomo bolj prepričljivi, če bomo znali ZASTAVLJATI PRAVA VPRAŠANJA. Namesto da začnemo sogovornika napadati z vsemi možnimi argumenti, začnemo prepričevanje raje z vprašanji. Pri čemer si hkrati prizadevamo prepoznati energijo in čustven naboj sogovornika. Spoznati želimo kaj ga motivira, kaj mu je pomembno, da doseže, kateri interesi ga poganjajo.
Pri čemer ne gre le za stvari, ki so ubesedene. To pomeni za ta del ledenika, ki gleda iz vode. Ampak tudi in predvsem GLEDAMO IN RAZISKUJEMO GLOBJE – za glavni in večji del ledenika, ki je pod vodno gladino in se ga včasih niti sam sogovornik ne zaveda.
Do tega pa se lahko dokopljemo le z aktivnim poslušanjem in pravimi vprašanji, da naslovimo tega slona v sobi.
Na nek način se bomo morda ob tem počutili kot da gremo v KONFLIKT. Zato se tega vedno raje izogibamo. Ko pa to nagovorimo, se morda zdi, da gremo direktno v jedro tega, v kar ponavadi nočemo drezati, ker čutimo, da je občutljiva tema. A to nam omogoči, da te ‘strašljive stvari’ (ta slon v sobi) izgubijo svojo moč. To je ta bližja, ampak težja pot!
Iz prve roke lahko rečem, da se na drugi strani tega konflikta odprejo nove dimenzije, nova obzorja, take lepote sodelovanja, osvoboditev… Zgradijo se še tesnejši in boljši odnosi! Skratka lahko bi rekli, da se na drugi strani tega težkega, ‘konfliktnega’ pogovora skrivajo naš mir in lepota.
KAKŠNE SITUACIJE PRIDEJO V POŠTEV ZA PREPRIČEVALNO KOMUNIKACIJO?
To so situacije, ko nekdo naredi nekaj, kar nam ni všeč, pa moramo to skomunicirati. Ali pa situacije, ko moramo nekoga v nekaj prepričati.
V takem primeru kot smo rekli, če bomo takoj začeli razlagat, se bo sogovornik zaprl in se pogovor ne bo ustrezno odvil. Največkrat se začne dogajati to, da imamo na eni strani en monolog. Druga oseba se potem čuti napadena in nato še ona pove svoj monolog. In potem vsaka govori o svoji zadevi in imamo izmenjavo 2 monologov. Kar še zdaleč ni dialog!
NAPREDNA PREPRIČEVALNA KOMUNIKACIJA PA TEČE tako, da se naučimo najprej RAZUMETI IN PREPOZNATI SITUACIJO DRUGEGA, NJEGOVA ČUSTVA, NJEGOVE POTREBE. Nato SKUPAJ IŠČEMO REŠITEV. Rešitev je tako dogovor oziroma skupni ‘brainstorming’ do tega, kaj si želimo kot cilj tega sodelovanja oziroma pogovora.
Drug primer situacij je lahko, ko mi prosimo nekoga za nekaj. Takrat komunikacija poteka podobno, le da na tistem nivoju iščemo način, kako lahko nekoga prepričamo k sodelovanju.
Potem pa so lahko tudi situacije, ko imamo nek monolog (predavanje), da nagovarjamo širše občinstvo. Tudi v tem primeru veljajo podobne zakonitosti. In tudi takrat izhajamo najprej iz raziskave ciljne javnosti, saj za prepričevanje nikoli ni učinkovit enostranski monolog.
Če te zanima še več trikov spretne komunikacije, kot na primer kako lahko tudi brez vprašanj izvemo kakšen je sogovornikov pogled, se naroči na moje novice in ostani obveščen z novimi vsebinami, tečaji in drugimi zanimivostmi.
Naslovna fotografija: Pexels
