Živimo s konstantnim zavedanjem, da vsi enkrat odidemo od tu, saj nam to močno pomaga, da zaživimo svoje poslanstvo, namesto, da ga prestavljamo nekam v prihodnost.
Sem smo prišli opraviti misijo (ki je med nami in izvorom). Zanjo se usposabljamo skozi vse življenje, skozi različne izkušnje (ki so lahko čisto na videz nepovezane in različne). Kaj je naša misija, nam kaže rdeča nit, ki se vleče skozi vse naše življenje in se sestavlja v svojo celoto. Ta celota večini ni vidna, ker jo kazi milijone neskončnih podrobnosti (popolnoma nepomembnih za celoto) – ki zavedejo nepozornega in nepoučenega.
Gre za strast in gorečnost, ki se pri ključnih momentih, trenutkih pojavi.
Gre za uvide, ki vznikajo v običajnih situacijah. To so sinhronitete, ki nosijo sporočilo. To so vsakdanji dogodki, ki prinašajo pomembne ugotovitve. To so ljudje, ki izrečejo misel, ki ostane z nami za vedno (ko jo že oni pozabijo, nam pa odmeva.)
Naše poslanstvo je naša radovednost, ki nas žene, da iščemo odgovore, ki nas privlačijo. Da iščemo zakaj nas to privlači. Ker določene stvari nas privlačijo, ker so naša nastavitev, ker smo mi ‘magnet’ zanje.
To poslanstvo imamo vsi. Pomembno je, da ga vsi oživimo. Ker nam daje smisel v življenju. Na nas deluje zdravilno. Preprečuje demenco, depresijo, tesnobo. Žene nas naprej.
Saj smisel življenja nikakor ni penzija in to, da bomo le uživali sami zase. To je legitimna želja, a je le en delček naše sreče. Morda je le obdobje za pavzo. Sploh če živimo v času, ki je res intenzivno za naš um, izčrpavajoče (ker ne vrača dovolj naši duši – kot je birokracija, avtomatizem, svižčev dan), ker smo v okoljih, ki nas dušijo, ker smo obdani z ljudmi brez strasti in posledično s slabimi odnosi.
A sami sebi namen ne bomo nikoli našli sreče, ki jo iščemo. Ker ljudje smo družbena bitja in na nek način uspevamo in cvetimo le, če vemo, da lahko razveseljujemo druge, jim pomagamo, smo koristni… Le v sodelovanju lahko dosežemo tako kakovost bivanja, kot je sami nikoli ne bi mogli. Pomembno je le, da smo na pravem mestu v enačbi. Da je naš košček mozaika na tistem mestu, kjer najbolj uživa. To pa najbolj ve samo naša duša.
