Ti, ki bereš ta članek – si zadovolj-en/a s svojim življenjen?
Raziskave kažejo, da je ogromno ljudi po vsem svetu nesrečnih oziroma ni zadovoljnih s svojim življenjem.
To pomeni, da večino časa srkajo koktajl iz napačnimi sestavinami.
Morda ste videli, ko sem pred dnevi na Facebooku in Instagramu pisala o naši možganski tovarni, ki ustvarja naš prevladujoči hormonski koktajl, s katerim se dnevno omamljamo. Ta hormonski koktajl so po domače naša čustva.
Čeprav skozi dan lahko čutimo mešanico čustev, pa vseeno statistično gledano nekatero čustvo prevladuje in predstavlja čustveni (ne prstni) odtis, ki je značilen za nas.
Lahko se torej utapljamo v jezi, žalosti, apatičnosti (nemoči), strahu, ljubosumju, veselju, strasti, navdušenju, hvaležnosti…
In kruta resnica je, da smo žrtve naših kemičnih molekul. Ali z drugimi besedami – odvisni smo od hormonskega koktajla. Od vsakodnevne doze določenih hormonov. Po katerih hrepenimo, jih želimo, potrebujemo.
Čeprav imamo vsi samo en skupen cilj, pa čeprav zamaskiran v različne aktivnosti, smisle in vizije. Je ta cilj – čim prej priti do ugodja in sreče.
In glede na pomembno vlogo, ki jo ima sreča v našem življenju, to sploh ni presenetljivo. Občutek sreče nam omogoča bolj uspešno in aktivno kreiranje svojega življenja:
Ravno nasprotno pa se nam dogaja, če smo ujeti v začaran vzorec nezadovoljstva. In paradoks te negativne ujetosti nastane, da nam nezadovoljstvo predstavlja zadovoljstvo, ker je domače, poznano. Zato to postane naša stabilnost oz. ravnovesje. Ki pa bi jo za spremembo (čeprav na bolje) rabili sprva porušiti, da bi lahko sestavili boljše.
Ampak s poznavanjem hormonov, ki v nas spodbujajo pozitivne občutke, lahko z nekaj preprostimi vsakodnevnimi aktivnostmi špiralo počutja obrnemo v prijetno.
Tako da sprožimo srečni hormonski koktail, v katerem prevladuje četverica: dopamin, oksitocin, serotonin in endorfin.
Kot so ugotovili znanstveniki, lahko te zvezde med hormoni tudi sami aktiviramo. Vsak od teh hormonov ima svoje značilnosti, ki jih lahko sprožimo, če jih poznamo. Pa se lotimo preusmerjanja naše možganske avtomatizirane proizvodnje od neprijetnih v ustvarjanje več srečnih kemikalij in več dobrega počutja.
Pa pojdimo po vrsti, še prej pa se naroči na moj Youtube kanal in klikni zvonček, da boš vedno na tekočem z novimi, zanimivimi vsebinami, ki jih pripravljam.
In zdaj spoznajmo prvega zvezdnika:
Dopamin je sicer nekoliko na slabem glasu zaradi vse bolj razširjene novodobne odvisnosti od tehnologije. Kajti digitalni svet je oblikovan tako, da nam intenzivno sproža dopamin. Saj se ta sproži vedno, ko začutimo veselje ob doseženem cilju. Pa naj bo majhnem, kot je dober odziv na našo objavo na Facebooku ali instagramu, ali večjem, kot je uspešno opravljena telovadba ali zaključen poslovni projekt.
Tako da si lahko mislimo, da so naše doze dopamina v sodobnem načinu življenja iz dneva v dan presežene, saj nam predstavljajo hitri šus, ki ga lahko dotakamo ‘v žilo’ z lahkoto in to skozi ves dan. Naša navezanost na digitalne užitke pa s tem postaja vse večja. Motivacije za naše zdrave navade pa ostaja vse manj.
Čeprav se ta sproža enako učinkovito tudi pri za nas bolj koristnih navadah, ki bi nam prinesle bolj dolgotrajno srečo. Kot smo lahko ugotovili, dopamin predstavlja kemikalijo nagrade. Zato je to naš najbolj zvest in prijazen notranji motivator za učenje, različne aktivnosti, povezave z ljudmi oz. usmerjanje telesa proti kateremu koli cilju.
Za aktivacijo dopamina si le zastavimo cilje za dosegljive naloge in jih vsakodnevno dosegajmo. Zato tudi že pogled na ‘ciljno črto na koncu dirke’ aktivira dopamin.
Ko pa opravimo nalogo, pa nas za nagrado čaka prijetna doza dopamina, ki se aktivira in nam pove: “To, uspelo mi je, dosegla sem cilj.”
Težava pa je, da učinek dopamina prinaša le kratkotrajni užitek, zato si ga vedno znova želimo še več. Na določeno dnevno dozo se lahko hitro navadimo. In potem rabimo vedno večjo dozo. Zato pretirana stimulacija dopamina prinaša odvisnost. Kot rečeno – največja težava so odvisnosti od slabih navad, saj nam prinašajo le kratkotrajni užitek.
Dopamin pa lahko aktiviramo z zdravimi aktivnostmi, kot so:
Serotonin nastane, ko doživimo občutek pomembnosti v družbenih odnosih. Dozo serotonina začutimo, ko začutimo ponos ob priznanju s strani drugih ljudi. To je lahko ob prejemu diplome, priznanja ali nagrade ob kakršnem koli dosežku za trdo delo, ki nam prinese družbeni status. Pa naj bo to na makro ali mikro ravni. Ali naj bo to s strani podrejenih ali nadrejenih.
Sprejetje s strani družbe ali večji družbeni vpliv nam povratno prinese tudi večje sprejemanje samih sebe in tako poveča našo samozavest in vero v svoje sposobnosti.
Ta molekula pripadnosti je pomembna, saj nam zagotavlja občutek zaščite s strani svoje skupnosti. To pa krepi občutek varnosti. Zato ta občutek teče dvosmerno, saj smo tudi sami posledično pripravljeni vračati podporo drugim in ustvarjati vzajemno zaupanje, zvestobo in odgovornst do drugih.
Na večjo dozo serotonina tako lahko vplivamo tudi z nenehnim postavljanjem izzivov, ki nam omogočajo, da se uveljavljamo med ljudmi in ustvarjamo smisel tako zase kot za širšo skupnost.
Naravno pa nam serotonin lahko sprožijo tudi različne vsakodnevne aktivnosti:
Oksitocin skrbi za našo družabnost in graditev odnosov na podlagi zaupanja in ljubečih občutkov. Nekateri ga ljubkovalno imenujejo tudi hormon za objemanje ali hormon crkljanja, ker ga sproščajo možgani med fizičnim stikom z drugimi. Zato ni presenetljivo, da ga možgani zaženejo njegovo proizvodnjo tudi med spolnim odnosom. Prav tako pa se začne v izobilju proizvajati med porodom in po njem, da spodbudi dojenje med materjo in dojenčkom.
Oksitocin krepi občutek zaupanja in nas tako motivira za vzpostavljanje intimnih odnosov. Krepi tudi željo, da ostanemo v odnosih s tistimi, ki jim zaupamo. Saj to ustvarja občutek varnosti ali udobja.
Za razliko od dopamina, ki je v veliki meri odgovoren za takojšnje zadovoljstvo, nam oksitocin aktivira dolgotrajne občutke pomirjenosti in varnosti. Zato nas naredi bolj odporne na stres in nam pomaga izboljševati naše odnose. Zato nam je tudi tako zelo naporno, če imamo slabe odnose z družinskimi člani ali drugimi bližnjimi.
V dobi digitalizacije je tako toliko bolj pomembno, da ohranjamo intimne medčloveške odnose v živo. Pa naj bo to druženje z družino in prijatelji, na športnih aktivnostih, hobijih, družabnih dogodkih ali s hišnimi ljubljenčki.
Prijazna komunikacija tako z znanci kot neznanci nagradi s pozitivnimi občutki tako nas kot drugo osebo.
Oksitocin lahko zelo preprosto aktivirajo:
Sproščanje endorfinov namreč deluje kot naravni blažilec bolečin ali telesnih stisk. Pa naj gre za fizično bolečino ali psihično bolečino, kot so stres, tesnoba, depresija… Znano pa je, da se endorfini sprostijo tudi pri tekačih, ko presežejo svoje meje. Kajti po zaslugi endorfinov lahko potisnemo svoje telo preko cone udobja in vztrajamo, ko bi sicer želeli odnehati. Sprostitev teh hormonov čutimo kot kratek občutek evforičnosti.
Ta prijeten sproščujoč občutek pa se pojavi tudi med aktivnostmi, pri katerih uživamo, kot na primer med seksom ali smehom ali telovadbo. Na našo srečo namreč naši možgani očitno tudi krčenje trebušnih mišic na račun smeha zaznajo kot ‘bolečino’, ki si zasluži dodatno dozo endorfinov za dobro počutje. Prav zato pa tudi telovadba prispeva k spodbujanju endorfinov in se pogosto predlaga kot obramba pred stresom.
Naravne aktivnosti za spobujanje endorfinov in posledično zmanjševanje telesnih bolečin so:
Tako, spoznali smo se z vsemi glavnimi zvezdami srečnega hormonskega koktajla.
Zato je zdaj še bolj jasno, zakaj nizke ravni kemikalij za srečo povzročajo različne neprijetne simptome, kot so:
Za učinkovito soočanje z navedenimi simptomi pa pomaga tudi individualna hipnoterapija, za katero se lahko naročiš prek posvetovalnega klica z mano, kjer ugotoviva, če je hipnoterapija zate primerna. Več informacij spodaj v opisu.
Ob tem pa je treba še poudariti, da je pomembno, da kemikalij sreče ne stimuliramo prekomerno.Ravnovesje je ključ, sicer se možgani zaščitijo, da zmanjšajo svoje občutenje teh dražljajev. In da bi jih začutili potem rabijo vedno večje doze. In navadno potem v obupu zaradi vse večjega pomanjkanja radi zagrabimo hitre in poceni nadomestke, da bi čim prej kompenzirali to željo po zadovoljstvu.
Pomembno je tudi, da smo pozorni na to, kako se pri nas izražajo simptomi pomanjkanja hormonov sreče. Na drugi strani pa da prepoznamo katere aktivnosti, ki jih uravnavajo, so za nas najboljše, da v njih zares uživamo. Sicer ne bo delovalo.
Stabilne dolgotrajne pozitivne učinke bomo lahko začutili le, če bomo te aktivnosti izvajali redno, ne le sem in tja.
Če se ti je zdel prispevek koristen, ga deli naprej… V komentar na Youtube mi napiši – s katerimi izzivi se ti soočaš, ki te ovirajo na poti do več sreče in zadovoljstva.
Jaz sem Anja in se vidiva v drugem videu.
Adijo.
ŽELIŠI PRISPEVEK RAJE POGLEDATI
