Ko pogledaš tale prispevek do konca, te nekateri ljudje ne bodo imeli več radi. Auč…
Če te zanima, zakaj bi to sploh kdo hotel pri zdravi pameti, ali če te je tole zabolelo, potem je ravno to prispevek zate.
Je namreč dragocena vsebina za vse s pretirano težnjo ugajati drugim ljudem. Na koncu pa vam razkrijem še, kako je ta lastnost hkrati močno dragocena pri spretnem prepičevanju. A le, če jo znamo pravilno uporabiti.
Ja, seveda se v pogovorih z drugimi večinoma trudimo biti prijazni, ker nam je všeč, da se razumemo. In ne le, da je to čisto ok. To je nekaj najlepšega, da se čutimo sprejti, povezani, razumljeni.
A pozor! Če smo v odnosih z drugimi ljudmi vedno tako zelo previdni, kot da skakljamo previdno po prstih, samo da ne bi prišlo do konflikta oz. zamere – že samo zaradi nestrinjanja o določeni stvari, potem je to znak težnje po pretiranem ugajanju drugim.
To pa je problematično zato, ker nas začne omejevati pri doseganju pomembnejših ciljev.
Pretirano ugajanje drugim ima namreč eno veliko logično posledico – da prinaša pretirano zanemarjanje sebe.
Potem ni čudno, da ne moremo do konca uresničiti svojih sanj, če pa svojo energijo preveč razpršujemo za druge.
In stvar postane še hujša, ko se zavemo, da če smo people pleaser, svojo moč dajemo drugim. In to prostovoljno. Halooo!?
Ali smo ‘people pleaser’ ali pa smo močan in postavljen kreator, vplivnež, odločevalec, spreten prepričevalec, vodja. Vsi navedeni nazivi se namreč izključujejo z željo, da bi bili vedno vsem všeč.
Zelo dobro se spomnim sodelavke še iz časov moje zaposlitve v korporaciji. Ko je prišla, so zanjo celo ustvarili pozicijo, ki je prej ni bilo. In sicer ne kar eno pozicijo, ampak zelo pomembno pozicijo. Tako, ki se je v hierarhični strukturi uvrstila direktno med upravo in nad kar nekaj najpomembnejših različnih oddelkov. Kar pomeni, da je ogromno oddelkov različnih strok prišlo pod njeno vodstvo.
In ne, ona ni bila prijazna in nasmejana. Niti ni bila nesramna, da ne bo pomote. Bila je hladna, uradna, čeprav je bila videti zelo nežna, na videz zadržana in neugodna. A ko smo sedeli na sestankih z upravo, se je njena zadržanost spremenila v ostrino in direktnost, da je celo članom uprave znala zabrusiti kakšno kruto, da smo nekateri samo presenečeno gledali. Na nekem izobraževanju za vodje sem slišala, kako je pojasnila svoj pogled: “Jaz ne pridem v službo, da bi me ljude imeli radi.” Uf, to mi je takrat močno spremenilo mojo perspektivo. Na nek način bi lahko rekla, da me je streznilo. In morda bo danes streznilo in spremenilo tudi tvojo perspektivo.
In danes vem, da sigurno ne bi mogla voditi toliko oddelkov z različnimi funkcijami (saj ni mogla imeti poglobljenega strokovnega znanja za vsa ta različna področja, ki so jih ti oddelki opravljali), če bi bil njen cilj ugajati vsem tem ljudem. Poleg tega je bilo že prvo kruto dejstvo, da je njen prihod spremenil hierarhijo teh oddelkov, ki so padli pod njo, kar je avtomatično pomenilo njeno nepriljubljenost med večino ljudmi v teh oddelkih.
Kdor dela ali je kdaj delal v veliki mednarodni korporaciji zagotovo ve, da bi jo vsi te ljudje (pod njo, vključno s člani uprave in ves menedžment vzporedno z njo) pojedli za malico. Sploh z njenim nežnim obrazkom, ki je deloval tako zelo senzibilen.
A njen cilj je bil močan in jasen, doseči svoje cilje – karkoli so že takrat zanjo bili. In v tem je bila pitbulosko neomajna. In verjetno ne rabim posebej omenjati, da ji je odlično uspevalo. Ker se ni bala konflikta, ni se bala zameriti ljudem, niti slučajno ni imela ‘rešpekta’ pred nikomer (vsaj pokazala ni). Ona je bila sebi prva in največja avtoriteta.
Dejstvo je, da večje in pomembnejše projekte, ki soustvarjamo, več bo ljudi okoli nas in močnejši, trdoživejši bodo, ki jih bomo ogrožali ali jim ne bomo všeč.
Ko temu naredimo konec, zagotovo okolica močno začuti spremembo, saj za marsikoga ne bomo imeli več toliko časa. A bomo pa več ustvarili in bomo lahko kasneje namenili še več pomoči drugim in to na nove in za nas še bolj zanimive načine.
Ampak tako pač je! To je formula vzroka in posledice.
Ali smo na eni strani enačbe ali na drugi.
Zdaj je priložnost, da se postavimo na pravo stran enačbe.
Če ti je vsebina zanimva, pa se še prej naroči na moj Youtube kanal. Če klikneš tudi zvonček, boš vedno na tekočem z novimi, zanimivimi vsebinami o spretnem prepričevanju, komuniciranju, graditvi dobrih odnosov, postavljanju mej, obvladovanju zahtevnih pogovorov, skozi principe pogovorne hipnoze in nevroznanosti.
A še preden se zakadimo v zanimivo vsebino pomembno opozorilo:
Nasveti v tem prispevku so namenjeni predvsem za vse, ki več ali preveč svoje energije in časa namenjajo drugim ljudem.
Za vse, ki večinoma dajejo druge na prvo mesto, sebe pa na drugo oz. zadnje.
Še posebej pa za vse empate, pri katerih zaradi tega neravnotežja trpijo njihovi cilji, razpoloženje ali celo zdravje.
Posebej poudarjam, da s tem prispevkom ne želimo ustvariti napačne ideje, da je potrebno poskrbeti izključno samo zase in za nikogar drugega.
V življenju in v odnosih je ključ v ravnotežju. Zato ni nič narobe, če kdaj damo svoje bližnje na prvo mesto, če nas zares rabijo, ker so v stiski. A tudi ni narobe, če nimajo kaj tako nujnega, da damo sebe na prvo mesto, če tako začutimo.
Skratka nikakor ne gre za vse ali nič, ampak gre za kompromise, ravnotežje in prepoznavanje, kdaj ima kdo prednost.
Je pa pomembno, da razmejimo aktivnosti, ki jih naredimo za druge, in si nato vzamemo še čas zase, za svoje obveznosti in svoj počitek. In smo nato spet lahko čili in spočiti na voljo za druge. In tako nastane zdravo kolesje, ki se vrti in vrti. In ko se vrti, je težko reči za koga poskrbimo prej – zase ali za svoj krog ljudi, ker to tako ali tako počnemo izmenično. Naj bi. In ta podporna mreža in dobri odnosi z našimi bližnjimi so pomembni. Pomembno je, da se zanjo potrudimo in si vzamemo čas, saj nam dajejo občutek varnosti, topline, notranjega miru.
Se pa ob tem odpira tudi vprašanje, kakšne ljudi imamo okoli. Če se na nas obračajo in nas potrebujejo le za pritoževanje in potem nikoli ničesar ne spremenijo, da bi rešili svojo situacijo, je to čisto druga stvar. In pomeni, da je morda čas, da jim postavimo mejo ali po potrebi zamenjamo določene ljudi, s katerimi preživljamo čas.
No, pa poglejmo še eno poučno zgodbo, kako se nam v življenjskih situacijah oglasi težnja po ugajanju drugim.
Namreč pred dnevi me je prijateljica prosila, če jih lahko dam povratno informacijo na nek dokument. Napisala sem ji moje mnenje, ki je povzelo tako dobro plat vsebine kot predloge kaj bi še lahko izboljšala. Nisem ji hotela natrositi le vljudnostnih besed in pohval, ker ji ne bi nič koristile.
A če bi hotela le ugajati, bi zagotovo ostala samo pri pohvale. Tako da sem ji povratno informacijo napisala s ciljem, da ji dam še kakšno uporabno in dodatno idejo za izboljšavo, glede na to, da me je za to prosila.
Ker mi še do danes ni nič odogovorila, me je takoj prešinilo, da jo je mogoče moj komentar prizadel in da sem jo razočarala. Ugajalka drugim v meni mi je seveda morala to razmišljanje takoj sporočiti tako, da mi je po nekaj dneh poslala naslednjo misel: “Joj, pa zakaj sem ji morala to napisati. Sigurno sem jo užalila in zdaj se ne bo več pogovarjala z mano. Kaj pa če ji znova pišem in malo ublažim.”
A sem jo hitro prepoznala in si rekla: “Ne, to sem jaz. Stojim za tem kar sem napisala, ker vem, da ji to lahko koristi in ker sem to naredila z dobrim namenom. Če ji kaj ne paše, je to priložnost, da se stvari razjasnijo na obeh straneh. Očitno nisem prava sogovornica zanjo in ona ne zame.” In najbolje je, da se take stvari čim prej pokažejo. Hkrati pa so lahko tudi zelo poučne za obe strani in lahko odprejo nove dimenzije učenja in odnosa (seveda le če je za to pripravljenost na obeh straneh).
Zakaj bi ‘igrali’ in se pretvarjali pri takšnih stvareh in si nabirali okoli sebe ljudi, ki niso pravi za nas in nam očitno le jemljejo naš dragoceni čas. Za družino nimamo izbire – čeprav jo tudi imamo do neke mere. Za prijatelje pa jo absolutno imamo. Pa tudi za stranke in poslovni svet imamo do neke mere izbiro, s kom ali kje želimo delati. Tako da to je prava pot če želimo prekiniti svoj sindrom pretiranega ugajanja drugim.
V tem primeru je prava pot tista, na kateri nas usmerja naš notranji kompas. Naš občutek. In ne občutek oz. branje misli drugih. In niti slučajno na našem kompasu ni postavke ‘Kaj si mislijo drugi’. Niti ni postavke ‘Samo da me sprejmejo za vsako ceno’.
A da ne bo pomote, to ne pomeni, da ne obstajajo tudi situacije, ko se je dobro potruditi in ugajati.
In seveda da je prav, da smo tudi prijazni. A prav je tudi, da si naberemo okoli sebe ljudi, s katerimi smo lahko pristni. In ne le to, tudi da so oni pristni z nami.
Zelo pa je tudi pomembno, da se tudi sami nadgradimo v debeli koži, da nismo taki občutljivčki, ko nam bo nekdo nekaj malo bolj oštro rekel, da se bomo pa kar ustrašili, zamerili in se užaljeno obrnili na peti.
Ko prideš do te zrelosti in odraslosti, si želiš, da so tvoji bližnji ljudje s tabo tudi ‘tough’ (tough love), da ti povedo, kar si mislijo (za pomembne stvari). Ker če te ves čas ujčkajo, ni čudno, da ko prideš v resnični svet, pa te zadane kap in si ves razočaran, užaljen, zgrožen, šokiran – kako so ljudje lahko taki – do nas in do drugih. Potem vse vzameš kot napad nase.
Ravno to so naše lekcije: da se naučimo postaviti zase, se zagovarjati, se prodajati, postavljati meje, ko gre nekaj predaleč, da se zavemo, do kje bomo kaj tolerirali, kaj so naši standardi (pogoji), ki želimo, da so izpolnjeni v nekem odnosu.
To učenje in naše delovanje pa gre potem tudi v obratno smer: koliko smo pripravljeni tudi mi biti iskreni in dati sebe v drug odnos. Kako se pogajati, prepričati, kako strateško skomunicirati svoje interese, da bodo bolj verjetno izpolnjeni in kako vplivati na naše bližnje…
Če smo za koga preveč (kot v mojem zgornjem primeru), je bolje, da se odmakne, če tako čuti. Slabo pa je, da se mi pomanjšamo, skrčimo ali prilagodimo. Kar seveda ne pomeni, da se nikoli ne bomo prilagodili. Nasprotno – še lažje se bomo, ko bo to treba. Ker če se že tako ves čas prilagajamo, smo potem že jezni in naveličani tega, da nam po možnosti kapne čez rob ravno, ko bi bilo prav, da se prilagodimo.
Le ko se znebimo težnje po ugajanju vsem, lahko držimo stik s sabo, gradimo svojo pristnost, svojo bazo, trdnost, temelje, svojo moč, dosegamo svoje velike cilje. Če se vedno uklanjamo in spreminjamo v skladu z ljudmi okoli nas, to žal ni mogoče.
To pa najlažje dosežemo z redno vajo.
4 PREPROSTE, ZABAVNE VAJE ZA ODVAJANJE OD SINDROMA PEOPLE PLEASER:
To vajo izvajamo, ko smo s kom na telefonu ali se skupaj dobimo v živo. Navadno ima veliko ljudi, ki radi ugajajo drugim, izziv prvi postaviti mejo – v obliki, da se poslovijo. Morda lahko to doživljajo, kot nekaj nesramnega, da bodo nekoga prekinili. In ne najdejo pravega trenutka ali načina, kako to narediti.
Zato je prvi izziv ravno v tem, da treniramo in smo mi tisti, ki prekinemo neko debato, jo zaključimo ter se poslovimo.
To je uporabno tudi na družabnih dogodkih, ko pristopimo do nekoga in se z njim zaklepetamo. Pa si nato želimo, da bi šli še malo okoli oz. naprej, da še koga drugega pozdravimo. Tudi v takih situacijah je dobro trenirati, da čim več ljudi obhodimo, na kratko izmenjamo nekaj besed in gremo naprej. Ker nima smisla, da na zabavi, kjer je toliko ljudi, ves večer preživimo le v krogu istega človeka ali par njih. Potem se raje z njim dobimo na kavi ali kosilu.
Naslednja priložnost za trening so debate z različnimi sogovorniki. Sploh ljudem, ki radi ugajajo, se pogosto zgodi, da radi zatajijo svoje mnenje, ker se jim zdi, da jim morda to ne bo sprejemljivo. In da bi izpadli čudni ali osamljeni v svojem menju. Skratka raje imajo, da ugajajo in so na valovni z drugim, kot da bi bili zvesti sami svojemu pogledu.
In ja, tokrat bomo šli ravno v to, česar nočemo. Izrazili bomo svoje drugačne poglede. Vendar to lahko naredimo umirjeno, nevtralno. Lahko poudarimo, da ima sogovornik zanimiv pogled. Lahko mu rečemo: “A tako ti to vidiš. Jaz pa to gledam tako… Več trikov in tehnik, kako to narediti spretno bom predstavila tudi na brezplačnem spletnem webinarju Prepričaj kogarkoli – zvito, ne na silo! (Bom povedala v nadaljevanju.)
Ljudje, ki dajejo interese in mnenja drugih pred svoje, so običajno močno navajeni najprej preverjati, kaj je drugemu ok. Pa naj bo to pri izbiri kavarne ali restavracije, v katero se bo šlo. Izbiro aktivnosti, ki se bodo počele. Pogosto tudi prilagajanje različnim pogledom na stvari…
Zato včasih niti ne vedo, kaj si sami želijo, saj jim ni tako pomembno, kaj si želijo, ko pa si želijo le to, da bi usklajeni z drugimi. A če želimo narediti korak naprej, je pomembno ozavestiti svoje interese, želje, preference.
Potem pa jih tudi izraziti. Kar lahko naredimo zelo preprosto, da prehitimo situacijo in rečemo: “Danes pa jaz izbiram…” (karkoli je že za izbrati.) Pa tudi če ne ujamemo trenutka dovolj zgodaj in da se zavemo šele, ko je ideja že na mizi. Lahko rečemo: “Super ideja, a jaz si danes zelo močno želim… (karkoli že), ker že dolgo nisem bila tam oz. počela tega. A si za? Pa lahko tvojo idejo prihraniva za naslednjič.”
Ta vaja pa je ravno nasprotna od prve. Gre za to, da namenoma malo ‘pritisnemo’ na sogovornika in počakamo, da nam sami pokažejo mejo.
To pa zato, ker se veliko ljudi, ki radi ugajajo drugim, tako zelo prilagaja njihovim željam, da jim je nesprejemljivo, da bi prišlo do tega, da bi jim moral drugi pokazat mejo. Saj jo želijo že sami pravočasno prepoznati in delovati v skladu z njo.
Zato je ta vaja še posebej pomembna za pridobivanje debele kože. Da se naučimo ne zameriti drugim, ko nam postavijo svojo mejo.
Pri tej zadnji današnji vaji, pa se bomo še bolj naučili poslušati sebe in se zanašati na svojo intuicijo, občutke in lastno modrost. Cilj je, da se naučimo zaupati in verjeti vase, da bom vedeli, da lahko tudi sami pridemo do pravega odgovora.
Namesto da se obračamo na druge in sprašujemo najrazličnejše ljudi okoli sebe, poskusimo priti do novih odgovorov s pomočjo uporabe svoje podzavesti. Kot sem že v kratkih videjih govorila, kako lahko prihajamo do neznanih odgovorov s pomočjo podzavesti. Podobno kot so to počeli vsi veliki inovatorji skozi zgodovino.
Gre za to, da jasno zastavimo vprašanje, ki nas zanima. Nato poskusimo najti odgovor na podlagi tega kar vemo in na podlagi tega, da malo pobrskamo v tej smeri. Nato pa se sprostimo in počakamo ter zaupamo, da bomo odgovor vsekakor dobili. Ali pa vsaj idejo in usmeritev, v katero smer naj raziskujemo naprej.
Bolj kot bomo to trenirali, bolj bomo postali spretni v tem. Pa tudi zaupanje vase se nam bo vedno bolj povečevalo.
Tako, to je 5 uporabnih vaj, ki so tako preproste, da jih lahko prakticiramo na vsakem koraku. Še posebej je koristno, da jih čim več vadimo, da postanejo naša narava. Sprva se bomo počutili malo čudno, a obljubim, kmalu bomo postali zelo domači in spretni v njih. In kmalu bomo začeli opažati velike spremembe v sebi. Predvsem bomo začutili svojo moč in samozavest.
Za konec pa sem vam še obljubila, da vam razkrijem kako pa to svojo lastnost ugajanja drugim lahko še vedno uporabljamo, da nam bo pomagala pri spretnem prepričevanju drugih. In nas hkrati ne bo spravljala ven iz našega ravnotežja.
Ker uspešno in tesno povezovanje z drugimi je namreč jedro uspešnega prepričevanja, kar američani imenujejo famozni ‘rapport’. Nekateri ljudje se morajo močno truditi, da bi se tega naučili, a vsem people pleaserjem je ta lastnost že intuitivno vgrajena.
Ta lastnost je namreč ključ za uspešno prepričevanje. Le da je to samo prvi pomemben korak. Naslednji pa je, da ta ‘rapport’ na neki točki prekinemo in ciljno usmerimo. A če se bojimo ‘konflikta’ oz. nimamo v sebi moči sledenja sebi in svojim ciljem, potem na tej stopnji ponavadi pogorimo. Ravno zato pa nam pomaga, če vadimo zgornje vaje na vsakem koraku, ker ravno s tem ta del okrepimo.
Če pa bi želela spoznati še več uporabnih in praktičnih strategij za boljše prepričevanje in vplivanje na druge, pa se prijavi na brezplačni webinar, ki ga prirejam 7. marca ob 20h preko spleta. Več informacij in link za prijavo.
Če ti je bil prispevek všeč, ga povšečkaj in deli naprej… V komentar na Youtube mi napiši, kakšne so tvoje izkušnje z ugajanjem drugim. Ali če imaš še kakšen specifičen izziv povezan s tem, napiši v komentar spodaj.
ŽELIŠI PRISPEVEK RAJE POGLEDATI
Jaz sem Anja in se vidiva v naslednjem prispevku.
Adijo!
