Ali se z razumevanjem povezave med hormoni in zgodbami slučajno odpira možnost za največjo manipulacijo v zgodovini človeštva?
In ne samo to – stvar postane še boljša.
Ali se z razumevanjem povezave med hormoni in zgodbami hkrati odpira tudi možnost za največjo ustavitev manipulacije v zgodovini človeštva?
Pa poglejmo.
V tem videu izveš kako lahko zgodbe pripovedujemo tako taktično, da sprožimo izbrane hormone. Tiste, ki jih rabimo sprožiti, če želimo izzvati želeno reakcijo.
Ta zadeva je tako vrhunska, da jo lahko uporabimo za usmerjanje sebe kot drugih ljudi.
Te zanima, kakšno zgodbo moramo povedati, da aktiviramo proizvodnjo izbranih hormonov (naj bodo to dopamin, testosteron, serotonin, oksitocin, endorfini, kortizol…).
In katere hormone rabimo za določeno delovanje človeka.
Pa ne le to, kako te hormone in reakcije najbolj strateško razporediti skozi pogovor, da dosežemo končni cilj. Da posameznik naredi, kar želimo.
Ker vidim, da te zanimajo informacije na temo strateške komunikacije za graditev dobrih odnosov in uspešno samouresničevanje, se naroči na ta Youtube kanal, saj tedensko objavljam različne tutoriale in nasvete, ki povečajo tvoj vpliv, moč prepričevanja, samozavest in zmanjšajo konflikte in prepire.
No, pa nazaj k naši temi. Naši možgani ves čas vrtijo neke misli, ki jih pletejo v zgodbe. Po nekaterih ocenah naj bi povprečno ‘predvajali’ kar 60.000 misli dnevno. Kar 90 odstotkov teh misli je na našo srečo ali grozo podobnih tistim iz prejšnjih dni.
A se še kdo čudi, da smo ljudje junikie-ji od zgodb. Kar storytellerji, novinarji in marketingaši že od nekdaj ponavljamo. Ampak zdaj imamo tudi znanstvene potrditve.
In glede na to, da raziskave ugotavljajo, da je ogromno ljudi po vsem svetu nesrečnih oziroma nezadovoljnih s svojim življenjem, lahko sklepamo, da se v glavah večine ljudi vrtijo depresivne zgodbe.
No, a se kdo čudi tudi nad tem, glede na zgodbe, ki se ‘vrtijo’ na večini komunikacijsih kanalov.
Kakšne misli in zgodbe se vrtijo v tvoji glavi – spodbudne ali nespodbudne? Katerih je več? Vsi imamo namreč in ene in druge.
No, od danes naprej je lahko vse drugače, saj imam za vas hormonsko poslastico.
Morda ste videli, ko sem pred časom na Facebooku in Instagramu že pisala o naši možganski tovarni, ki ustvarja naše misli iz hormonskega koktajla. Ja prav ste slišali – naše misli se generirajo iz naših hormonov.
Pravzaprav gre lahko v obe smeri: naš hormoni ustvarjajo ustrezne misli tudi v povezavi s tem, kar vidijo v realnosti okoli sebe. Tako da ustvarijo interpretacijo okoliščin v skladu s čustveno podlago. Če se počutimo slabo, potem se v našem umu ustvari zgodba, obarvana z ‘lečo’ grdega sveta. Če pa se počutimo dobro, pa še neprijetne izkušnje lahko postanejo gradniki za zabavno in simpatično zgodbo.
Vsi poznamo ‘apokaliptične’ dneve, ko vstanemo z napačno nogo, da se nam zdi, kot da se je svet zarotil proti nam. Saj vemo, tisti dnevi, ko gre vse narobe: že zjutraj se nam polije limonada, potem zamujamo na sestanek, na poti obtičimo v gužvi, nato si pri kobacanju iz avta po možnosti strgamo še najlonke…
Skratka, saj vsi dobro vemo, kako gre ta zgodba. Ko pogledamo okoli sebe: se nam vsi ljudje kar naenkrat zdijo sovražniki, celo prav grozno izgledajo. Še sončno vreme lahko postane moteče. Ko se mimogrede slišimo s partnerjem, se malo da ne začnemo spraševati, ali je on sploh pravi za nas…
Ampak v resnici se ni dan zarotil proti nam, le v špiralo mučnih hormonov in moreče zgodbe smo se ujeli in je še nismo prekinili.
Medtem ko smo ‘prepojeni z blaženimi hormoni’ lahko priča čisto kontrastnemu dnevu oz. zgodbi. Že zjutraj bi našli neko lepo novico, ki bi se je takoj ‘oprijeli’. Ali bi se preprosto zmotivirali s pozitivnim pričakovanjem do dneva. Kot nam to uspe, kadar vemo, da nas v tem dnevu čaka nekaj veselega (naš rojstni dan, kakšno prijetno druženje, potovanje ali kaj podobnega).
Na take dneve je vse zaznamovano s čisto drugače ‘obarvano’ pripovedjo. Na poti na delo si ob prijetni glasbi veselo prepevamo ali poslušamo kakšen spodbuden podkast, zato gužvo na cesti vidimo kot nekaj dobrega. Mogoče celo kot darilo, ki nam je prineslo nekaj dodatnih prijetnih jutranjih trenutkov časa zase. Ta čas v koloni izkoristimo za občudovanje okolice. Ali pa le za dodaten premislek in predpripravo, kako si želimo, da bi se sestanek odvil. Zamujanje nas ne obremenjuje, saj vemo, da se lahko vsakomur zgodi. Tudi strgane najlonke so kvečjemu dobra iztočnica za zabavno zgodbo, ki bi prinesla še nekaj dodatnega smeha v že tako čudovit dan.
To je dokaz, da ne gre le za to, kaj se nam dogaja, ampak kako mi to interpretiramo. In žal vam moram povedat, da smo vsi mi žrtve naših biokemičnih navad. Odvisni smo od vsakodnevnega šusa (ali doze, če se lepše izrazim) posameznih hormonov. Ali hormonske mešanice, kot smo jo čutili včeraj, in jo želimo, rabimo, po njej hrepenimo tudi danes.
Ali po domače – vsi smo odvisniki od vsakodnevnega vzorca lastnih čustev, ki prevladuje. Ta pa diktira zgodbe, ki si jih pripovedujemo. Interpretacije, s katerimi osmišljamo dogajanje, ki smo mu priča.
Čeprav je čustvenih nians, ki so vezane na različne zgodbe, kar nekaj, je v osnovi ključno le: ali se po njih počutimo dobro ali slabo. Od tega je odvisno ali se počutimo opolnomočene ali brez volje. Če se večino časa počutimo dobro, čutimo zagon za uresničevanje naših želja. Če pa se počutimo slabo, smo ujeti na mestu ali celo tonemo nazaj.
In ključ za uspešno in srečno življenje je, da v nas prevladujejo in nas poganjajo prijetni občutki. Te pa ‘shekamo’ z zgodbami, ki si jih pripovedujemo.
Kot smo govorili v videu Srečni hormoni, je znano, da med te najbolj prijetno čuteče hormone sodi četverica: dopamin, oksitocin, serotonin in endorfin. In kot smo videli v tem videu, obstaja veliko naravnih načinov, kako jih lahko aktiviramo.
Ampak danes bomo pogledali en še bolj zanimiv in zaenkrat dokaj nepoznan vidik (ki sem ga napovedala že v uvodu) – kako te hormone aktiviramo tudi z zgodbami.
Z zgodbami, ki jih pripovedujemo sebi, sami lahko vplivamo na svoje hormone. Lahko nam jih pripovedujejo drugi in nam jih oni sprožajo. Lahko pa tudi mi vplivamo na hormone drugih ljudi.
A ni logično, da nam je v interesu zgodbe pripovedovati tako strateško, da uspešno usmerjamo sebe in pozitivno vplivamo na sogovornike? Vsak čas izveš, kako nam lahko atkivacija želenih hormonov v pravih fazah, to omogoči.
PA ZA ZAČETEK POGLEJMO KATERE ZGODBE AKTIVIRAJO 6 NAJPOMEMBNEJŠIH HORMONOV V KOMUNIKACIJI:
DOPAMIN: KEMIKALIJA NAGRADE IN UŽITKA
Dopamin je hormon, ki nam omogoči, da vzbudimo zanimanje in pozornost pri sogovornikih ali občinstvu. To najlaže naredimo tako, da v zgodbe vključujemo nepričakovane preobrate, napete situacije ali vzbujamo radovednost, pričakovanje.
Zato nam nenehno doziranje dopamina z omenjenimi triki pomaga ohranjati osredotočenost, pozornost,spomin in motivacijo pri poslušalcih.
Ker pa sogovornik ali poslušalec zgodbo aktivno spremlja, pa si želi tudi zadovoljiv zaključek ali uspešno rešitev glavnega izziva v zgodbi. Če se to zgodi, mu zagotovi občutek zadovoljstva in izpolnjenosti.
Z razumevanjem vpliva dopamina na možgane lahko izboljšamo pripovedovanje zgodb, da ustvarimo bolj napete, privlačne in zadovoljive zgodbe, ki pritegnejo in zadržijo pozornost poslušalcev ali sogovornikov.
KORTIZOL: STRESNI HORMON POZORNOSTI
Kortizol z zgodbo aktiviramo s tem, da povečamo dramatičnost in napetost pripovedovanja. To naredimo tako, da vključimo intenzivne trenutke ali vrhunce zgodbe, ki vključujejo visoko stopnjo tveganja, nevarnosti, izzivov in problemov. To lahko ustvari močnejše čustvene reakcije in poglobi njihovo vpletenost v dogajanje.
Ker je hormon kortizol povezan z našim odzivom ‘boj ali beg’, vključitev konflikta, nevarnosti ali napetosti v zgodbo, poveča pozornost in zanimanje poslušalca za dogajanje v zgodbi. Sproži namreč našo naravno nagnjenost k negativnosti, da smo pozorni na slabe, grozeče in nevarne stvari v življenju, da bi se lahko pravočasno zaščiti. Kortizol je stresni hormon, ki možganom pošlje opozorilo: “Pozor, tukaj se je treba nekaj naučiti.”
To je koristna plat te naravne danosti. Ga je pa treba dozirati zmerno, saj preveliki odmerki lahko povzročijo, da se poslušalec počuti neprijetno in obrambno. V tem primeru lahko tudi odvrne njegovo pozornost.
Toda kortizol sam po sebi ni dovolj, da bi nas zadrževal v zgodbi. Zato poglejmo kateri je naslednji pomemben homon, ki ga rabimo vbrizgati v naše zgodbe.
OKSITOCIN: IDENTIFIKACIJA Z LIKI
Potrebujemo še navezanost na like, za katere nam postane mar oz. se navežemo in povežemo z njimi. Pri tem nam pomaga aktivacija hormona oksitocina, ki poveča čustveno povezavo, zaupanje med poslušalcem in liki v zgodbi.
To dosežemo tako, da vključimo like, s katerimi se poslušalec ali sogovornik lahko poveže in identificira, ker z njmi deli skupne izkušnje, vrednote ali cilje. Ali pa da okrepimo pozitivna čustva v zgodbi, kot so srčnost, človeškost, ljubezen, sreča in zadovoljstvo, da ustvarimo čustveno napolnjene trenutke ali vrhunce zgodbe.Ranljivost in odkritost v zgodbah je močan dejavnik sprožanja oksitocina. Odlična tehnika zbujanja oksitocina je tudi deljenje notranjega dialoga ali misli glavnega lika.
To lahko poveča užitek ob poslušanju zgodbe in ustvari bolj trajne pozitivne spomine.
Pri tem moramo biti res visoko moralni, saj je treba vedeti, da si vsi ljudje tako močno želimo povezanosti, da nekateri lahko na ta račun celo povozijo svojo moralo in etiko.
ENDORFINI: SPODBUJEVALCI RAZPOLOŽENJA
Z aktivacijo endorfinov s pomočjo zgodbe izboljšamo razpoloženje poslušalcev in sogovornikov, zbudimopozitivna čustva in spodbudimo ustvarjalnost ter sprostitev. To lahko vodi k večji dovzetnosti za sprejemanje zgodbe in ustvarjanju bolj trajnih pozitivnih spominov pri poslušalcih.
To najlažje dosežemo z vključitvijo humorja, navdihujočih, veselih ali ganljivih elementov, ter čutnihpodrobnosti ali opisov v zgodbo. Tudi vizualno privlačni in estetsko prijetni prizori poslušalcem omogočijo, da se bolj poglobijo v zgodbo in se sprostijo. Endorfine lahko spodbudimo tudi z vključitvijo nepričakovanih zapletov, razrešitev ali moralnih naukov, ki spodbujajo razmišljanje.
SEROTONIN: GRADITELJ ZAUPANJA
Z aktivacijo serotonina v zgodbah ustvarimo bolj pozitivno vzdušje, okrepimo zaupanje sogovornikov in spodbudimo občutek povezanosti. To lahko izboljša učinek sporočila in naredi zgodbe bolj privlačne in prepričljive.
Serotonin je povezan z občutkom dobrega počutja, sreče in zadovoljstva. To dosežemo z vključitvijo elementov, ki navdihujejo veselje, radovednost in optimizem.
Povezan je tudi z vzpostavljanjem občutka zaupanja. Kar nam omogoči vključevanje različnih pričevanj, družbenih dokazov in transparentne komunikacije.
Serotonin vpliva tudi na družbeno vedenje, občutek povezanosti, pripadnosti in sodelovanja. Kar dosežemo z zgodbami, ki poudarjajo skupne vrednote, izkušnje ali cilje in ustvarjanje priložnosti za aktivno sodelovanje in soustvarjanje skupne zgodbe.
TESTOSTERON: SPODBUJEVALEC TVEGANJA IN DELOVANJA
Ko pa sprožimo testosteron, zbudimo v ljudeh motiviranost, samozavest, ponos, vztrajnost in občutek moči, zmožnosti za doseganje ciljev.
To pa podžgemo s pripovedovanjem zgodb, ki vključujejo delovanje, konflikt, osvajanje, tekomovanje, dosežke, boj za zmago, moč, pravico ali premagovanje ovir. Ali pa z zgodbami, ko glavni junak prevzame vodilno vlogo in se izkaže kot voditelj.
Učinkovite so tudi zgodbe, ki vključujejo akcijo, avanturo ali tveganje in tako povečajo vzburjenje in adrenalinsko izločanje. Tudi zgodbe, ki prikazujejo fizično moč, vzdržljivost ali podvige, spodbudijo občutek moči in energije. (Zdaj je še bolj razumljivo, zakaj takšne zgodbe obožujejo predvsem moški. A vsi občasno potrebujemo več tega hormona.) Prav tako testosteron aktivirajo zgodbe, ki prikazujejo razvoj lika skozi izzive, učenje in rast, in spodbudijo občutek napredka in dosežkov.
Pri povedovanju testosteronskih zgodb pomaga tudi uporaba močnega in energičnega jezika ter dinamično in pripovedovanje, ki okrepi občutek vznemirljivosti, akcije, moči in zmage v zgodbi.
Nekatere študije kažejo na pozitivno povezavo med ravnmi testosterona in nekaterimi vidiki ustvarjalnosti, kot so drugačno razmišljanje, iskanje novosti in ustvarjanje novih idej. Višje ravni testosterona so bile povezane s povečanim tveganim vedenjem in pripravljenostjo za raziskovanje novih idej.
Kot lahko iz tega vidimo, lahko z zgodbami spreminjamo možgansko kemijo, da bi dosegli spremembo človeškega vedenja.
Če pa želiš natančno STRATEGIJO za sprožanje omenjenih kemikalij ali hormonov z zgodbami, da vplivamo na delovanje ljudI, pa si naloži brezplačno strategijo (v PDF obliki). V njej izveš natančno zaporedje, katere hormone je potrebno z zgodbo vbrizgavati v katerem trenutku, da dosežemo želeni rezultat.
Uf, ja. Zdaj šele lahko dobro vidimo, kako močne so te zgodbe.
In odlični pripovedovalci zgodb se zavedajo tudi znanosti, ki se skriva v ozadju. Predvsem se zavedajo pomena aktiviranja ustreznih čustev. Namreč besede povezane v zgodbo, ki zbuja čustva, vklapljajo določene receptorje v možganih. To pa spodbuja večjo možgansko aktivnost. Kar prinese večji vpliv informacije na poslušalca. In celo uspešen poziv za želeno delovanje ali vedenje.
Današnja vsebina tega videa pa nas uči tudi, da je pomembno, da postanemo še kako pozorni na zgodbe, ki jih pripovedujemo sami sebi in drugim. Kot tudi na zgodbe, ki nam jih pripovedujejo drugi.
Saj zdaj vemo, kakšno odgovornost nosimo s tem, ko prižigamo kemične reakcije v ljudeh.
Predvsem je ključno, da prepoznamo, ali nas zgodba opolnomoča ali pasivizira in mori. Ali pomaga videti možnosti in rešitve ali jemlje moč in straši.
Zgodbe nas lahko povezujejo ali ločujejo. Lahko podžigajo sočutje in ljubezen ali sovraštvo.
S tem soustvarjamo prevladujoče vzdušje v družbi. Ki pa je kot bumerang, ki znova prileti na nas k nam. A takrat je še ojačan.
Če se ti je zdela vsebina zanimiva, bom vesela, če jo povšečkaš. Če se ti zdi koristna, jo pošlji naprej… Napiši mi v komentar, kakšne zgodbe so nate naredile največji vpliv. S kakšnimi izzivi se pri tem srečuješ, pa ti z veseljem odgovorim v katerem od prihodnjih videjev.
SI ŽELIŠ VSEBINO RAJE OGLEDATI:
Sicer pa toliko zaenkrat, jaz sem Anja in se vidiva v naslednjem videu.
Adijo!
