Predstavljajte si pogovor kot labirint – vsako pravo vprašanje le kot ključ, ki odpira nova vrata. Ali rečeno drugače: prinese prave odgovore. A odklepanje na silo (beri: z napačnimi vprašanji), lahko poškoduje ključavnico, da jih tudi noben pravi ključ več ne odpre. To pomeni, da z vprašanji, lahkko gradimo mostove ali krepimo zidove. Na tem mestu bomo razkrili, kdaj lahko naša vprašanja vodijo v zmedo, nastrojenost, manipulacijo ali celo nepopravljiv konflikt. Kdaj pa naša vprašanja lahko prinesejo več zaupanja, razumevanja, harmonije, povezanosti in boljšega sodelovanja.
S KAKŠNIMI VPRAŠANJI LAHKO PRIDEMO DO ČIM VEČ INFORMACIJ?
Kot smo ugotovili v prejšnjem videu, nam boljše razumevanje sogovornika lahko celo pomaga pri uveljavljanju naših ciljev, tako da najdemo skupno pot, ko oba skozi sodelovanje uresničita svoje cilje.
Da bi natančno razumeli sporočilo, ki ga posreduje sogovornik, moramo biti sočutni. To dosežemo, da se s postavljanjem vprašanj odpremo za boljši vpogled v razmišljanje in čustvovanje sogovornika. S tem hkrati sogovorniku pokažemo, da nas zanima, kar je bilo povedano, in da smo pripravljeni raziskati vse plati argumenta, da smo pozorni in poskušamo razumeti njegovo stališče, predvsem pa njegove potrebe.
Spodbujamo lastno radovednost.
Dober pristop ali naša ‘drža’ v tem primeru je, da spodbujamo našo radovednost. In bolj ko smo o nečem radovedni, bolj si želimo izvedeti več. To seveda povzroči, da postavljamo še več podvprašanj in iščemo razumevanje. Kar pa sta dva temelja aktivnega poslušanja v komunikaciji.
Preden si ogledamo različne tipe vprašanj in njihovo učinkovitost, se naroči na ta Youtube kanal, saj vsak teden objavljam učinkovite in preproste rešitve za obvladovanje sebe, s pomočjo samohipoze, in vplivanje na druge, s pomočjo pogovorne hipnoze in drugih komunkacijskih tehnik.
ODPRTA IN ZAPRTA VPRAŠANJA
To so vprašanja, ki zahtevajo podroben odgovor in nanje ni mogoče preprosto odgovoriti z ‘da’ ali ‘ne’. Ta vprašanja so sestavljena iz uporabe kdo, kaj, kje, kdaj, zakaj in kako. Sogovornik tako nima druge možnosti, kot da navede več podrobnosti. Postavljanje odprtih vprašanj spodbudi osebo, da govori dlje, in tako lahko pomaga zmanjšati napetost ter nam zagotovi dragocene informacije in vpogled v njihov pogled na situacijo.
Primer: “Kako si prišel do tega zaključka?”
Za razliko odprtih vprašanj, so zaprta vprašanja zasnovana tako, da jim sledi preprost odgovor da ali ne. To je lahko dobro orodje, če moramo hitro zbrati osnovne informacije ali želimo dobiti odgovor brez dolge ali razvlečene razlage. A v našem primeru je naš cilj ravno nasproten, zato se izogibamo zaprtih vprašanj.
Odprta vprašanja nam bodo tako dala širši in celovitejši odgovor. Zato namesto vprašanja “Ali ti lahko pomagam?” (To je vprašanje zaprtega tipa, ker je nanj mogoče odgovoriti z da ali ne) vprašajte “Kako ti lahko pomagam?”
RAZLIČNI TIPI VPRAŠANJ:
Ta vprašanja so nekoliko bolj strateška in kompleksna, saj nam na eni strani pomagajo pridobiti več informacij, na drugi strani pa delujejo tudi taktično, saj spreteno usmerjajo sogovornika v želeno smer.
S to obliko vprašanja povabimo osebo, da sodeluje in izrazi svoje poglede.
Primer: “Kaj meniš o tej možnosti kot rešitvi?”
S tovrstnim vprašanjem poskušamo osebo na prepričljiv način usmeriti k svojemu stališču.
Primer: »Se ti ne zdi, da bi ta ideja, koristila obema in je najboljši način za oba?«
Ali pa druga oblika vodilnega vprašanja, ki preprosto zaostane in povabi drugo osebo, da zapolni praznine.
Primer: “In ko se bom vrnila iz službe, boš…?”
To je nežen način, da postavite vprašanje in ne sprožite čustvenega ali sovražnega odziva.
Primer: “V kakšnem primeru, bi ti bila moja ideja sprejemljiva?”
Včasih je lahko pametna strategija zastaviti vrsto vprašanj, ki vodijo do določenega zaključka in ga dosežejo. Na splošno bi bilo dobro, da tovrstna vprašanja načrtujemo vnaprej.
Primer: “Ko se uskladiva glede destinacije za počitnice, kdaj bi potem lahko odpotovala?”
To je učinkovito sredstvo za pohvalo sogovornika in hkrati pridobitev informacij. Večina ljudi se dobro odzove na prijateljski kompliment.
Primer: “Kako lahko s tvojimi vrhunskimi kuharskimi spretnostmi ustvariva vrhunsko kulinarično vzdušje, ko v petek pridejo gostje k nama na obisk?”
Ko moramo pridobiti boljši vpogled v miselni proces osebe, da dodatno osvetlimo njeno utemeljitev ali položaj, lahko prosimo za dodatna pojasnila.
Primer: »Ali mi lahko to malo bolj podrobno razložiš, na podlagi česa si se tako odločil?«
Obstajajo momenti, ko lahko začutimo, da pod površjem nekaj vre. To je lahko pravi čas, da se posvetimo morebitnemu čustvenemu odzivu, ki bi lahko iztiril komunikacijo, zato preprosto preverimo, kako se druga oseba počuti glede določenih vprašanj.
Primer: “Kako se počutite glede te teme?”
VISOKO NAPETOSTNA VPRAŠANJA
To pa je tip vprašanj, ki so lahko kontraproduktivna, konfrontacijska in lahko vzbudijo negativne čustvene odzive. Če jih uporabimo v napačnem trenutku, lahko nasprotno stran postavimo v obrambo ali povzročimo, da se v zameno odzove agresivno. Tega pa večinoma nočemo, zato se moramo tovrstnih vprašanj še posebej izogibati.
Določena vprašanja so lahko preveč vsiljiva, groba ali napadalna, že v sproščenem trenutku, če pa se uporabljajo ob napačnem trenutku pa še toliko bolj.
Primer: »Saj me ne poskušaš obtožiti, a ne?«
Ta slog vprašanja postavi osebo na vroč stol ne glede na to, kako se odzove z odgovorom, in jo zato postavi v zelo obrambni položaj.
Primer: “Ali pričakuješ, da bom verjela, da je to edina sprejemljiva rešitev?”
Določena vprašanja bodo verjetno sprožila močan čustveni odziv, zlasti če so zastavljena s pridihom arogance ali žaljivega prezira.
Primer: “Ali zares mislite, da je ta smešni predlog vreden zapravljanja časa?”
To je vrsta vprašanja, ki nam kar plane iz ust, preden o njem razmislimo. Vedno najprej premislimo, šele nato vprašajmo – ne obratno.
Primer je lahko kakršnokoli neprimerno vprašanje glede na kontekst.
To so vprašanja, ki so polna neprijetnih namigovanj. Namigujejo lahko na grožnjo ali podobno negativno dejanje.
Primer: “Ali boš popustil temu, kar želim, ali pa me boš pripeljal/a do ločitve?”
Kar pa ne pomeni, da občasno tudi ta tako imenovana slaba vprašanja niso produktivna pri spodbujanju potrebne reakcije ali odgovora v pravi situaciji, da bi stvari premaknili naprej. Vendar pa so takšna vprašanja tvegana in ne prispevajo nujno k pridobivanju potrebne informacije. Ali pa so neprimerna, kadar poskušamo zgraditi trajno partnerstvo ali odnos s svojimi strankami ali dobavitelji.
V prejšnjem videu pa si lahko ogledaš kako si lahko poslušanje naredimo kot najbolj aktiven proces, da čim bolj spoznamo sogovornika in zberemo čim več uporabnih informacij, ki izboljšajo našo prepričevalno moč.
Če se ti je zdela vsebina zanimiva, bom vesela, če jo povšečkaš. Če se ti zdi koristna, jo pošlji naprej… Pa napiši spodaj v komentar, kakšne so tvoje izkušnje s poslušanjem.
Sicer pa toliko zaenkrat, jaz sem Anja in se vidiva v naslednjem videu.
Adijo!
