Ljudje zelo radi beremo, gledamo videje, konzumiramo, hodimo na tečaje, delavnice, izobraževanja. Tudi sama sem bila na tem. Ne vidimo pa, da s tem še vedno nismo nič spremenili. Razen, da smo postali boljši teoretiki.
Ampak v praksi pa vse ostaja isto. Še vedno ne delamo tiste najbolj strašljive stvari. Še vedno se zaganjamo v mamo, očeta, partnerja, šefa, v govorce na televiziji… Še vedno smo v krču in strahu pred prihodnostjo večino dneva.
Tolaži nas edino iluzija, prepričanje, kako vrhunsko delamo na spremembi, ko se ‘izobražujemo’.
Ampak na ta način lahko delamo na želeni spremembi do konca življenja. Ob tem se bo naš nabor razlag in argumentov, zakaj delamo tako (kot nam ni všeč) in zakaj smo se znašli v sranju, samo še povečeval. Ali pa bo postajal še bolj sofisticiran. Seveda so vzrok naši predniki in njihovi življenjski vzorci. Ker oni niso znali. Oni so zamočili. In seveda vse te vzorce zaznavamo pri vseh okoli sebe (pri partnerju, otroku, šefu, sodelavcu, prijateljih, celo pri prodajalki v trgovini).
Mogoče jih vidimo celo pri sebi. A zdaj ni pravi čas, da jih spreminjamo pri sebi, ker še nismo zaključili zadnjega ultimativnega seminarja…
Včasih smo lahko celo razočarani, da nič ne deluje, nobena teorija.
V dobi poplave seminarjev, teorij, delavnic, knjig, takih in drugačnih terapij, raznih čudežnih pripomočkov se hitro ujamemo v ta začaran krog in mislimo, da nas bo nekaj od zunaj rešilo.
Ampak vse te teorije imajo skupno eno krovno stvar:
Če jih ne izvajamo v praksi, se ne spremeni nič!
Skupne prakse vseh teorij, ki najbolj prispevajo k našem boljšem počutju in samoobvladovanju, se stekajo na teh nekaj vaj:
Če ne začnemo tega uvajati tudi v dnevno, tedensko, mesečno rutino, je vse le na ravni intelekta. V telesu pa nič. Vse je le okoli nas, v idejnem svetu, ni pa nič prizemljeno, v to realnost, skozi naše telo.
Hkrati pa je to podlaga, da začnemo nekaj delati drugače, ne moremo ustvariti spremembe!
Kaj mora kdo začeti delati drugače, pa je odvisno od vsakega posameznika. Od njegovega cilja. In od njegovih dosedanjih navad – kaj je do zdaj počel, kar mu ne služi več.
Tukaj pa imamo še 2 pomembna in osrednja področja, ki sta prav tako naslednja osnova za še bolj konkretne spremembe oz. doseganje še drugih ciljev:
Ker finta je, da ko pridemo do neke točke, ko dosežemo nek cilj, zdaj pa želimo naprej na nov cilj, bo za ta nov cilj potrebno drugačno delovanje. Miselnost pa se bo že sama uskladila.
Paradoks je, da miselnosti ne spremenimo s spremebo miselnosti ampak s spremembo delovanja.
Tukaj (pri spremembi miselnosti) se teorija poruši in sesuje sama vase. Za spremembo miselnosti je zares potrebna sprememba delovanja.
Ker kot rečeno, mi lahko filozofiramo kolikor hočemo, a če bomo še naprej prakticirali slabe, škodljive, zastarele, neuporabne navade, nam ne bo nobena teorija pomagala.
Reši se kdor se more.
NE VEČ VEČJI ‘IQ’, AMPAK VEČ ‘I DO’!
P.S. OKTOBRA ZAČENJAMO S TRENINGI KOMUNIKACIJE ZA VEČJI VPLIV 💎💖💎
V Ljubljani odpiram poligon za trening, ki bo ponudil varen prostor in ‘soigralce’, s katerimi lahko treniramo različne vloge, izrazimo tudi strašljiva čustva in vadimo komunikacijo za resnične, pomembne stresne, resne življenjske situacije.
Tudi igralec ne gre s svojo predstavo direkt na oder pred publiko!
POVEČAJ SVOJ VPLIV NASE IN NA OKOLICO… NE SOVRAŽNO IN NASILNO, AMPAK ČLOVEŠKO!
Naslovna fotografija: Pexels
