Čas je, da spoznamo NAJPOGOSTEJŠE ŠIBKOSTI LJUDI, ki so največkrat špranja, skozi katero se najlažje zgodi negativna manipulacija.
A ne če jih poznamo. V tem primeru postanemo bolj odporni pred manipulacijo drugih z nami.
Meni je noro fascinanten ta kontrast, ki smo mu priča: kako mogočen organski stroj so naši možgani, a kljub temu niso popolni. Zato jih kljub številnim sposobnostim zaznamujejo tudi številne psihološke ‘napake’ ali šibkosti.
Te prirojene šibkosti se strokovno imenujejo kognitivne pristranskosti našega uma. Imamo pa jih mimogrede čisto vsi, le da so različne različno izrazite pri vsakem.
Čeprav so na prvi pogled neopazne, pa niso nemočne. Vplivajo na našo zaznavo resničnosti, odločanje in vedenje. Zato je pomembno, da jih poznamo, saj lahko izboljšamo svoje odločanje in delovanje. In ne le to, izboljšamo tudi naš vpliv na druge.
Preden si ogledamo nekaj pomembnih kognitivnih pristranskosti in kako jih lahko prepoznamo (pri sebi in drugih) se naroči na ta Youtube kanal, saj tedensko objavljam različne tutoriale in nasvete na temo graditve dobrih odnosov, uspešnega samoobvladovanja in hipnoze, ki povečajo tvoje samozavest, odpornost, vpliv, moč prepričevanja in zmanjšajo konflikte.
Pa poglejmo kako delujejo kognitivne pristranskosti
Naši možgani so močni in sposobni, a hkrati tudi omejeni. Obdani so namreč s poplavo informacij ali dražljajev. In nemogoče je, da bi vse lahko sprocesirali, zato si prizadevajo obdelavo informacij kar se da poenostavljati. Kot rečeno, druge ni!
To privede do kognitivnih pristranskosti. Ki so sistemske napake v razmišljanju. Lahko bi jim rekli tudi filtri ali pravila, ki jih uporabljamo pri obdelavi in interpretaciji informacij okoli nas sebe.
Poleg omejitve uma za obdelavo informacij pa na našo pristranskost vplivajo tudi naša čustva, individualne motivacije in družbeni pritisk.
Iz tega sledi: da če naši možgani niso popolni, tudi naša zaznava ni popolna. In če naša zaznava ni popolna je tudi naše dojemanje realnosti izkrivljeno.
Ampak vse ima prednosti in slabosti. Ali še bolje: vse lahko vidimo kot prednost ali kot slabost. In najlepše darilo sebi je, da svoje slabosti spremenimo v prednosti.
Tako nam že sam pogled na kognitivne pristranskosti pokaže eno od pristranskosti – kako jih gleamo – skozi negativen ali pozitiven filter. Kajti kognitivne pristranskosti lahko vidimo kot kognitivne napake, ki nas ovirajo, ali kot miselne bližnjice, ki nam pomagajo. In oboje je res.
Hvaležni smo jim lahko, ker nam pomagajo pri lažjem krmarjenju skozi vsakodnevno življenje. Naši možgani so namreč intenzivno bombardirani z različnimi dražljaji. In njiova glavna težnja je, da nas peljejo k užitku in stran od neugodja po čim krajši in čim hitrejši poti. Pri tem so podvrženi ekonomski logiki.
Če bi morali pri vsaki odločitvi tehtati vse informacije in možnosti, bi potrebovali ogromno časa za še tako preprosto izbiro. Zato so odlična rešitev za naš omejen spomin in omejeno pozornost.
Omogočajo nam sorazmerno hitro sprejemati odločitve, skozi filter preteklih osebnih izkušenj in naših usmeritev. Še posebej, ker smo v vsakdanjih situacijah omejeni s časom za preveč ali premalo informacij, ki so nam na voljo.
Kognitivne pristranskosti pa nas na drugi strani ovirajo, ker nam pogosto ponujajo nelogične razlage in sodbe. Zaradi poenostavljanja nas lahko vodijo v napačno odločitev. Poleg tega lahko postanejo šibke točke, saj predstavljajo možnost za zlorabo. Ta se vedno najlažje dogaja pri poenostavitvah ali pri stvareh, ki nam največ pomenijo.
Koncept kognitivnih pristranskosti pa sta leta 1972 prvič predstavila raziskovalca Amos Tversky in Daniel Kahneman. Od takrat pa raziskovalci nabor pristranskosti nenehno dopolnjujejo.
Pa poglejmo
9 GLAVNIH KOGNITIVNIH PRISTRANSKOSTI:
nagnjenost, da verjamemo, da so ljudje ali stvari, ki imajo neko pozitivno lastnost, tudi na drugih področjih odlični, čeprav to morda ni res. To pomeni, da na podlagi ene lastnosti ali splošnega vtisa presojamo tudi druge ali vse ostale lastnosti. Na primer, če neko osebo dojemamo kot zelo prijazno, lahko to pozitivno oceno prenesemo še na druge vidike te osebe, kot so inteligentnost, zanesljivost ali kompetentnost, ne da bi zanje imel dejanske dokaze. Ta učinek se pojavlja v medosebnih odnosih, pri ocenjevanju zaposlenih ali pri ocenjevanju javnih osebnosti na podlagi medijskega poročanja.
nagnjenost, da se prilagajamo in usklajujemo z normami, pričakovanji in družbenim pritiskom, ki veljajo v določeni skupini. Ta proces prilagajanja našega vedenja in razmišljanja vključuje tudi sprejemanje mnenj, vrednot, obnašanja ali dejanj drugih ljudi, tudi če se s tem ne strinjamo in niso v skladu z našimi lastnimi prepričanji in vrednotami. Konformizem se pojavlja v skupinskih interakcijah, pri skupinskem odločanju in vedenju v širši družbi. Pozitivni učinek konformizma je v tem, da nam olajša družbeno interakcijo in ohranja harmonijo v skupini. Ima pa lahko tudi negativen vpliv na našo avtonomijo, inovativnost in sposobnost kritičnega razmišljanja. Ovira lahko tudi našo zmožnost sprejemanja različnih mnenj ali odprtega pogovora.
nagnjenost, da se osredotočimo na negativne informacije in dogodke ter jih preveč poudarjamo v primerjavi z pozitivnimi. Ta pristranskost lahko vpliva na naše dojemanje in presojo resničnosti, da vidimo stvari v slabši luči kot so zares. Negativna pristranskost je lahko posledica preteklih negativnih izkušenj, strahu, nezaupanja ali drugih čustvenih dejavnikov.
nagnjenost, da iščemo in sprejemamo informacije, ki potrjujejo naša obstoječa prepričanja in mnenja ter ignoriramo tiste, ki jih izzivajo.
Potrditvena pristranskost je, ko dajemo večji poudarek in vrednost informacijam, ki ta prepričanja podpirajo. Na primer da pregledamo samo vsebine in podatke, ki podpirajo naše mnenje in se ujemajo z našimi stališči. Vse druge informacije, ki nasprotujejo našim predpostavkam in prepričanjem, pa zavrnemo. Ampak ignoriranje določenih informacij lahko povzroči, da sprejmemo napačno odločitev.
nagnjenost, da predstavimo informacije na svoj način oz. zorni kot. Kar pomeni, da je ista informacija lahko predstavljena skozi različne vidike. Nekateri so bolj spodbudni, drugi bolj pesimistični. Nekateri bolj drzni, drugi bolj tvegani. Lahko jo podamo mimogrede ali ji damo velik poudarek. To nehote vpliva na sprejemanje informacij, kakšne občutke nam zbudijo in kakšno odločitev posledično sprejmemo na podlagi tega. Kar je pomembno vedeti tako kadar sprejemamo informacije od drugih kot kadar jih mi podajamo drugim. To nam pomaga preprečiti, da bi nas zavedel način podaje informacij in da lahko ostanemo osredotočeni na sama dejstva.
nagnjenost, da svoje lastne vrednote, prepričanja, misli, želje, občutke in značajske lastnosti zavestno ali nezavedno projeciramo na druge ljudi. Ta je tudi naš obrambni mehanizem, kot ga opisuje psihoanaliza. To namreč počnemo zato, da se izognemo prepoznavanju teh lastnosti ali občutkov v sebi. S tem zmanjšamo tesnobnost ali nelagodje, ki bi ju povzročilo sprejetje teh lastnosti ali občutkov.
Tako na primer, če se soočamo z jezo, lahko projeciramo te občutke na druge ljudi, da jih krivimo za svojo jezo. Podobno je s pozitivnimi lastnostmi ali občutki. Če smo zelo samozavestni, projiciramo to samozavest tudi na druge in jih vidimo kot samozavestne, čeprav morda niso.
Projekcija lahko povzroči težave v odnosih in ovira osebno rast, saj nam preprečuje, da bi se zavedali in sprejemali svoje misli, občutke in lastnosti. Zato je razumevanje projekcije koristno pri osebnem razvoju in izboljšanju odnosov.
nagnjenost, da dajemo prednost članom svoje lastne skupine in jim pripisujemo pozitivne lastnosti, medtem ko člane drugih skupin obravnavamo bolj negativno ali nastrojeno. Ta pristranskost lahko vključuje različne skupine, kot so etnične, verske, nacionalne, politične ali druge skupine. Skupinska pristranskost lahko vodi do stereotipov, predsodkov in diskriminacije. Vpliva lahko na naše dojemanje in vedenje v družbi.
nagnjenost, da bolj verjamemo, zaupamo in sledimo navodilom, mnenjem in dejanjem oseb z avtoritativnim ali višjim družbenim statusom. Kot so strokovnjaki, učitelji, zdravniki. Ne glede na to ali so njihove trditve resnične ali ne. Ta pojav je prisoten v šolah, v službah, v politiki in družbi nasploh.
Glavn mehanizem vpliva avtoritete vključuje spoštovanje in zaupanje, ki ga čutimo do oseb z višjim statusom ali širšim znanjem. Ljudje sledimo avtoritetam, ker verjamemo, da imajo večjo strokovnost ali več izkušenj nadoločenem področju.
Ta pojav je bil podrobno raziskan v psiholoških in socioloških študijah. Primeri, kot je Milgramov eksperiment, so pokazali, kako močan je lahko vpliv avtoritete, saj so udeleženci pod vplivom ‘avtoritete’ (ki je bil v poskusu igralec) izvajali dejanja, ki so bila v nasprotju z njihovimi lastnimi moralnimi načeli.
Vpliv avtoritete lahko vodi k poslušnosti, včasih celo na račun lastnih prepričanj ali moralnih vrednot. Pomembno je, da se zavedamo te moči in da uporabljamo kritično razmišljanje ter preverimo, ali so navodila ali mnenja avtoritet resnično ustrezna in primerna.
nagnjenost, da dajemo večjo težo informacijam, dogodkom, ljudem ali idejam, ki so nam trenutno bolj dostopni v našem miselnem procesu. To pomeni, da smo bolj nagnjeni k upoštevanju ali vrednotenju stvari, ki so nam bolj znane ali lažje dostopne v spominu. Posledično ocenjujemo verjetnost ali pogostnost dogodka na podlagi tega, kako lahko se spomnimo primerov ali informacij, povezanih s tem dogodkom. Ta pristranskost izhaja iz več dejavnikov: koliko časa je od izkušnje, kako pogosta je bila ali kako močen je bil njen vtis na nas.
Morda vas ob tem tudi zanima…
Kako prepoznamo naše kognitivne pristranskosti
Res je zanimivo, da čeprav jih imamo vsi, jih nekako lažje opazimo pri drugih. A če jih prepoznamo pri sebi, nam to prinese veliko prednosti, saj nam izboljša našo zaznavo realnosti, odločanje in delovanje. Še posebej ko gre za tiste, ki nam lahko povzročajo največ škode, če nas preveč omejijo ali odprejo tveganju.
Tole pa je
6 ZNAKOV, KI NAM LAHKO ODKRIJEJO, DA JE NA DELU NEVARNA PRISTRANSKOST:
Kot lahko vidimo, nam že to, da se seznanimo s svojimi pristranskostmi omogoči, da se pred njimi zavarujemo. Ker le, če jih poznamo, se jih lahko zavemo, ko so na delu in jih lahko odpravljamo in popravljamo. S tem pa preprečimo, da bi bili deležni njihovih negativnih učinkov.
Tako to je bilo 9 pomembnih kognitivnih pristranskosti in 6 znakov, kako lahko kognitivne pristranskosti prepoznamo pri sebi.
Če pa želiš imeti pri sebi ‘PLONKEC’ Z MOJIM OBŠIRNEJŠIM SEZNAMOM IN OPISOM VSEH 35 NAJPOMEMBNEJŠIH KOGNITIVNIH PRISTRANSKOSTI ter koraki, kako se lahko še dodatno zaščitiš, da ne bi imele nate škodljivega učinka ali da bi jih drugi izkoristili v svoj prid, pa sem pripravila praktičen in uporaben PDF, ki si ga lahko brezplačno preneseš in shraniš.
Povezavo najdeš TUKAJ.
Če si morda prepoznal pri sebi ali bližnjih kakšno od teh pristranskosti in se ti je zdela vsebina zanimiva, bom vesela, če jo povšečkaš (na Youtube-u). Če se ti zdi koristna, jo obvezno pošlji naprej, da še komu pomagaš, da premaga svoje pristranskosti… Napiši mi v komentar, katere od teh pristranskosti največkrat prepoznavaš pri sebi ali drugih. Če pa imaš še kakšno vprašanje, pa mi tudi napiši.
ŽELIŠ VSEBINO RAJE POGLEDATI
Sicer pa toliko zaenkrat, jaz sem Anja in se vidiva v naslednjem videu.
Adijo!
