Če nimamo tesnobe pod nadzorom sami, nas ima pod nadzorom ona.
Živjo transformatorji svojega uma, jaz sem Anja in danes vam bom razkrila 5 preprostih metod za samopomoč, ki vas osvobodijo iz primeža tesnobe ali anksioznosti.
Čeprav je tesnoba (tako kot strah ali žalost) del naše čustvene palete in zato ni čisto res, da se je bomo kdaj dokončno znebili.
Ampak to sploh ni problem, če nas nima v šahu, da smo njena žrtev. Ali da nam povzroča težave ali stiske.
A pozor! Vseeno bi bilo iluzorno pričakovati, da se bo sama prostovoljno predala. Kot je enako nemogoče, da bi jo lahko premagali z bojem. A to še ne pomeni, da je nemogoče priti do zmage.
In čeprav zna biti anksioznost kar trdoživa in trmasta, pa jo vseeno lahko zelo učinkovito zajezimo. Rabimo le nekaj pametnih strategij.
A ker so tako zelo preproste, obstaja nevarnost, da jih zlahka ne vzamemo resno.
Čeprav je 5 korakov, ki vam jih bom predstavila danes, tako simpatično preprostih, se spomnite, da jih je še vseeno treba narediti.
In ponavljati. Ponavljati. Ponavljati. (No, saj veste, kaj mislim…)
Ko jih boste obvladali, boste začeli ugotavljali, kako so se stvari spremenile. Kar nekako lahkotnejše se začenjamo počutiti. Pa kar nekaj zanimivih novih izkušenj bomo doživel, ki si jih prej niti zamisliti nismo upali. Zdaj pa smo šli skozi njih tako neopazno in spontano. Brez kakršnekoli predhodne drame, stiske, strahu, tesnobe.
Ok, toliko zaenkrat. A smo pripravljeni, da pogledamo teh 5 vrhunskih metod?
Vse te metode se med sabo ne izključujejo, zato je dobro, da jih izvajamo izmenično.
A poglejmo jih po vrsti. Vsaka vsebuje tudi ustrezno vajo. Zato predlagam, da začnemo z eno po eno.
Lahko si za vsako zastavimo, da jo bomo izvajali po en dan ali več dni ali celo en teden, da jo res osvojimo. Pozneje pa jih lahko začnemo kombinirati.
Še prej pa: naroči se na moj YouTube kanal, ker sledi še več zanimivih in praktičnih nasvetov za obvladovanje svojega uma, čustev, navad in uspešno vplivanje na druge (prepričevanje) s pomočjo hipnoze.
Pa začnimo:
Vsak dan se skozi naše zavedanje sprehodijo različne misli. Naši možgani so generator misli in stroj za potrjevanje prepričanj.
Zato je logično, da na tiste misli, ki damo več pozornosti, tiste povečamo.
Naši možgani poskušajo v skladu s tem zaznavati okolje, da bi pravočasno prepoznal, če bi nam grozila kakšna nevarnost.
Ker so raje bolj previdni kot premalo, radi potencirajo nevarnosti. Radi dramatizirajo.
Zato naše misli niso vedno resnične. Sploh, kadar se obnašajo kot vedeževalec prihodnosti ali kot strokovnjak za telepatijo slabih misli drugih ljudi. (Saj vemo, ko nam govorijo: poglej, ta nas ziher obsoja:
Zato je na nas, da se aktivno vključimo v vlogo ‘cenzurerja ali fact checkerja svojih misli’. Predvsem pa da povečujemo podporne misli in zmanjšujemo pomen napornih.
Seveda moramo biti pri tem tudi malo v stiku z realnostjo. Najti moramo ravnovesje.
A če so naši možgani že pristranski in ustvarjajo iluzije glede prihodnosti in misli drugih, potem je bolje, da smo v optimistični iluziji, kot depresivni. A ni? Vsaj meni se tako zdi.
Najbolj pa nam pomaga, da ne nasedemo slabim miselnim napovedim. Da se pri tem zavedamo, da se slabe misli pojavljajo z namenom, da bi nas obvarovale.
Na nas pa je, da jim ne dovolimo, da se razrastejo.
Podobno kot v vrtu omejujemo plevel, da bi imela naša želena semena dovolj prostora za razrast.
Vseeno pa se tudi plevela ne rabimo ravno bati, saj je nenazadnje tudi plevel lahko koristen. Vseeno pa mu ne bomo dovolili, da prevladuje in vodi igro.
Vaja # 1
Svoje negativne misli lahko že sproti omejujemo, da se z njimi pogovarjamo in jih ustavljamo.
Lahko damo celo kakšno hudomušno ime našim možganom. Da jih kar direktno nagovorimo,
v stilu:
“Možgančki, hvala za vaš predlog, ampak v tem trenutku mi res ne služi.”
Lahko pa trening še malo nadgradimo, da se zvežbamo celo v neposlušnosti do svojih misli.
To lahko vadimo še dodatno, da si na primer nekaj ukažemo, nato pa delujemo nasprotno temu.
Na primer: ko sedimo, si lahko damo ukaz: “Uleži se!” In namesto tega vstanemo.
Skratka nekaj si kontriramo.
To nam lahko pomaga tudi pri treningu za fokus, ko nekaj minut gledamo v eno točko.
Takrat bomo še kako dobro zaznali trmasto naravo našega uma, ki bo za vsako ceno hotel, da pogledamo stran.
Ampak ga bomo zignorirali in nadaljevali z vajo.
Naslednja metoda:
Da se naučimo ločevati med tem, kar lahko nadziramo in pustimo ostalo, česar ne moremo.
Zavedati se moramo, da nas soočata 2 nasprotni realnosti: do imamo veliko moči in imamo veliko stvari pod svojim nadzorom.
A na drugi strani pa nas obdaja tudi realnost, ki je izven našega nadzora.
Druge ni, s tem se moramo soočiti in to sprejeti. Saj si bomo naredili veliko uslugo.
Predvsem moramo sprejeti negotovost, ki je del našega življenja, in se osredotočiti na to, kar je pod našim nadzorom.
Za stvari, na katere imamo vpliv, je dobro, da smo čim bolj proaktivni. Da spreminjamo, ustvarjamo, gradimo, uresničujemo.
Naučiti pa se moramo tudi predajati, sprejemati, zaupati, za stvari, na katere nimamo vpliva.
Ja, hecno in paradoksalno je naše življenje.
Vaja #2
In to treniramo tako, da čim bolj razmejimo in ozavestimo, na kaj lahko vplivamo in na kaj ne.
Najbolje je, da stvari postavimo črno na belo ali da jih konkretno zapišemo na papir.
Tako se res prisilimo, da stvari postanejo pregledne.
Vzamemo papir in naredimo 3 stolpce. En naj vključuje stvari, ki so pod našim nadzorom, drugi pa stvari, ki so izven nadzora.
Nato začnemo v prvi ali drugi stolpec zapisovati skrbi, ki nas obremenjujejo.
Na koncu pa v tretji stolpec zapišemo, kaj lahko naredimo, da čim bolj preprečimo, da bi se zgodil neljub scenarij, ki se ga bojimo oz. ga ne želimo.
Nato pa gremo v akcijo.
In že smo pri 3. metodi:
Naši možgani se tudi zelo radi sprehajajo med različnimi namišljenimi svetovi in zgodbami.
Najraje skačejo v prihodnost ali preteklost.
Še posebej, če sedanjost ni dovolj zabavna ali vredna pozornosti.
In to miselno potepanje nas še dodatno vrže ven iz realnosti.
Natančneje vrže nas ven iz občutenja trenutka. Ko smo v glavi, se oddaljimo od naših občutkov in čutil.
In če smo navajeni zelo veliko biti povsod drugje kot v tem trenutku, smo veliko izven sebe.
Potem izgubimo stik s sabo, s svojimi temelji.
Ko plujemo v naših mislih, smo v idejnem svetu in smo posledično odzemljeni.
Ko pa smo prizemljeni in hkrati odprti za vizije in ideje, smo uravnoteženi in stabilni.
To pa nam zbuja tudi boljši občutek in zmanjšuje negotovst, tesnobo.
S tem povečujemo tisti pravi nadzor in posledično našo moč delovanja.
Vaja #3
To lahko preprosto vadimo med hojo od ene do druge lokacije.
Namesto da hitimo in razmišljamo o obveznostih, ki nas čakajo, se osredotočimo na to: kako se počutimo, kaj vidimo okoli sebe, kaj vohamo, kaj slišimo.
Lahko tudi med obrokom (kosilom, zajtrkom ali večerjo). Da takrat res čim bolj aktivno okušamo vse okuse, teksturo in občutek v telesu.
Odlično pa se ta vaja obnese tudi med tuširanjem.
Takrat res čutimo, kako se voda dotika našega telesa, kako se milimo, kako se počutimo znotraj sebe.
Lahko pa kadarkoli tekom dneva naredimo kratek minutni premor in osredotočimo samo na dihanje. In res čim bolj aktivno in radovedno spremljamo vdih in izdih.
Zdaj pa še ena moja zelo priljubljena metoda:
Ko smo nekaj časa v vzorcu, da se naše življenje odvija v neprijetne sfere, ali da vemo, da se že dolgo nismo dobro počutili, se nam ta vzorec lahko naloži že takoj zjutraj, ko se zbudimo.
Že ko odpremo oči in se zavemo, da se je začel nov dan, že smo lahko v starih tirnicah.
Zato je treba ta vzorec začeti zavestno prekinjati.
Najlažje to storimo že takoj zjutraj. Da bi nam to še bolje uspelo zjutraj, si že zvečer zastavimo namero in smer.
Tako da se odločimo, kakšno nastavitev si bomo dali zjutraj.
Pomislimo kakšne občutke bi si želeli čutit skozi dan ali pri posamezni aktivnosti.
Nato jih prikličimo iz spomina in si predstavljajmo, kako bi to izgledalo.
Vaja #4
Te vaje sem se spomnila, ko sem pred nekaj leti na dan, ko je bil moj rostni dan ugotovila, kako si je moj um sam nastavil program: danes pa je moj rojstni dan, zato se bom danes imela super.
In cel dan me je res spremljal en tak super občutek, kot da bi me obdajal nekakšna energijska blazina okoli mene, ki me je ščitila. Ali pa kot da se je naredil nekakšen filter, ki je po potrebi prefiltriral vse, kar ne bi ustrezalo temu razpoloženju.
Zato me je prešinilo: zakaj ne bi tega prakticirala večkrat.
In tako je nastala ta učinkovita in zabavna vaja.
Lahko si preprosto rečemo:
Danes bo pa lep dan. Ne glede na okoliščine se bom dobro počutila.
To bo moj dan, ko bom nežna/prijazna do sebe.
Vse, kar bom danes počela, se bom lotila z dobro voljo.
Zdaj pa še zadnji pomemben korak, na katerega moramo biti pozorni, da uspešno obvladujemo svojo tesnobnost.
Na ta vidik zelo radi mimogrede pozabimo, saj je konzumiranje informacij avtomatizirana navada, o kateri praktično ne razmišljamo.
Veliko ljudi mi reče, da se sploh ne zavedajo, kako se kar naenkrat znajdejo na Facebooku ali Instagramu.
Ali odprejo novičarski portal.
Ali prižgejo televizijo.
In že jadrajo na valovih zasvojljivih in bombastičnih naslovov ali slik. (Saj vsi vemo, o čem govorim, a ne.)
In čas teče. Naši možgani pa srkajo in srkajoin srkajo…
Brez cenzure, brez strategije, brez premisleka.
Ampak aktivnost in vsebina našega uma sta tudi produkt informacij, ki jih um prejme iz okolja.
Jaz rada rečem, da je to naša informacijska hrana za um.
Zato je pomembno, da imamo oz. prevzamemo nadzor nad to pomembno navado.
Za začetek je dobro narediti revizijo:
Kaj največ konzumiramo in kako se počutimo po tem.
Ali nas neke informacije inspirirajo, dvignejo ali porinejo v strah, stisko, jezo, ogorčenje, žalost?
Vaja #5
To v praksi naredimo tako, da se najprej premišljeno odločimo, katere vrste pozitivnih občutkov si želimo več v našem življenju.
Morda je to inspiracija, motivacija za določeno delo ali osvojitev veščine.
Mogoče je to romantika, optimizem, smeh…
Nato pa se vprašamo, katera zvrst vsebin, bi nam to najbolj vzbudila.
So to komedije, romantične drame, določena glasba, motivacijski govorci, trenerji…
Nato poiščemo svoj vir in uvrstimo na svoj urnik.
Če ne gre drugače, črtajmo nespodbudne vsebine (Facebook, Instagram, TV novice…). Lahko pa spodbudne vsebine vključimo v kakšno fizično aktivnost ali opravilo, kjer je naš um prost.
Obvezno jih dodajmo v urnik vsaj pol urice na dan.
Po možnosti naj bodo te spodbudne vsebine na urniku zadnje od vsebin, ki jih konzumiramo.
Da nam bodo pustile pozitiven ‘priokus’ ob koncu dneva.
Tako! Če povzamemo in si zapomnimo, gre obvladovanje naše tesnobe nekako takole:
Evo, toliko zaenkrat. Komentiraj spodaj, kako ti gre izvajanje teh korakov v praksi, in mi sporoči najbolj pereče vprašanje v zvezi s to ali podobno temo!
Če se ti je zdela vsebina koristna, bom vesela, če jo deliš, da morda pristane na meniju zdrave informacijske hrane še za koga.
Če pa te zanima še več nasvetov za obvladovanje svojega uma, misli in občutkov, pa še ena luštna zadeva.
V četrtek 18. januarja zvečer pripravljam brezplačni webinar PREOBRAZI SVOJ UM – PRESEŽI NEGATIVNE MISELNE VZORCE.
Pa se morda vidimo na webinarju ali pa v kakšnem drugem blogu.
Adijo!
ŽELIŠI PRISPEVEK RAJE POGLEDATI
